Nož je prinesel mimo detektorjev kovin
Da je bil napad pripornika, ki je že prej večkrat povzročal težave, najmanj huda malomarnost države, poskuša na ljubljanskem okrožnem sodišču dokazati Alen Žilić, ki je bil 7. aprila 2020 med sprehodom na dvorišču ljubljanskega zapora v Povšetovi ulici tarča Mehmeda Mahmutovića. Razvpiti obsojenec, med drugim obsojen na 25 let zapora zaradi ropov in posiljevanja ljubljanskih prostitutk, je namreč, ko so jim delili čaj, izvlekel prirejen nož in Alena zabodel, da so mu morali reševati življenje. Pred sodnico Barbaro Zakelšek Humar je v teh dneh v zadevi potekal pripravljalni narok, kmalu pa je bilo jasno, da poravnava v tej zadevi ni mogoča.
Nepričakovani napad
Kot je pojasnila višja državna odvetnica Jasmina Trivič, je država oziroma osebje zapora storilo vse, da bi zagotovilo varnost pripornikov. Po njenih besedah je šlo za nepričakovan dogodek, obstajali pa niso nobeni indici, ki bi nakazovali, da se utegne zgoditi kaj takšnega. Žilić in Mahmutović namreč pred tem nista bila v nikakršnem sporu, kar sta povedala tudi sama. Brez teh podatkov, je bilo razumeti, pa ni razlogov, da bi Mahmutovića, ne glede na njegovo preteklost, obravnavali drugače kot druge.
Žilićev pooblaščenec, odvetnik Vanja Radanovič, je po drugi strani torej prepričan o nasprotnem. Mahmutović je po njegovih besedah nož na dvorišče prinesel mimo dveh postavljenih detektorjev kovin – eden je stal ob izhodu iz jedilnice na hodnik in drugi na prehodu s hodnika na dvorišče – in mimo pravosodnih policistov, ki imajo pri sebi tudi ročne detektorje kovin. Sodišču je predlagal zaslišanje številnih prič, in sicer pripornikov, ki so bili takrat na dvorišču. Ti bodo, kot je dejal, lahko pojasnili, kakšen je postopek ob prihodu na dvorišče in ali so lahko tudi oni tako kot Mahmutović stopili skozi detektor, vrečko z neznano vsebino pa pred tem odložili na pult, jo nato prevzeli ter se z njo sprehajali po dvorišču, ne da bi jo kdo pregledal.
Pooblaščenec je prepričan o neustreznosti osebne varnostne ocene, ki je bila v zaporu izdelana za Mahmutovića.
Prav tako je pooblaščenec prepričan o neustreznosti osebne varnostne ocene, ki je bila v zaporu izdelana za Mahmutovića. Kot je dejal, je ta namreč že v koprskem zaporu storil nekaj podobnega in bil za to obsojen, poleg tega pa so že pred napadom v njegovi sobi našli orožje in pripomočke za njegovo izdelavo. Skratka, bil je problematičen. »Torej je z varnostno oceno nekaj hudo, hudo narobe,« je prepričan. Glede tega je sodišču predlagal tudi pridobitev njegove kartoteke, ki je podlaga za izdelavo varnostne ocene.
Kot smo že večkrat poročali, ima zelo bogato zgodovino. Še pred ropi in posilstvi je bil že pravi izkušeni zaporniški maček, saj je bil med letoma 2006 in 2017 v Sloveniji kar 11-krat pravnomočno obsojen za premoženjska kazniva dejanja in kazniva dejanja z elementi nasilja, tudi za poskus umora. Največ pa se je o njem pisalo maja 2008, ko je prestajal triinpolletno zaporno kazen na Dobu. Takrat se je namreč po popoldanskem sprehodu z žogo povzpel na nadstrešek zapora, se sprehajal in razgibaval. To naj bi storil iz protesta, saj naj bi zahteval premestitev v mariborski ali koprski zapor. Osebje zapora sicer ni povzročalo panike, po dveh dneh pa je Mahmutović sam splezal dol.
Za Mahmutovića so že aprila 2022 opravili predobravnavni narok zaradi poskusa uboja Žilića, sojenje pa še ni steklo. Že po dogodku se je govorilo, da bi incident menda lahko bil povezan s človekom od zunaj, ki naj bi Žilića prijavil zaradi domnevnega napeljevanja k umoru ter ga tako spravil za rešetke. Žilić je namreč na prestajanju osmih let zapora zaradi napeljevanja Amirja Ogreševića k umoru D. D. Decembra 2019 je Ogreševiću izročil pištolo in mu obljubil 25.000 evrov, če D. D. spravi s sveta. Temu se je hotel Žilić menda maščevati, ker ga je napadel v enem od ljubljanskih lokalov. Ogrešević pa je odšel na policijo in napeljevanje k umoru prijavil.
8 LET zapora je dobil Alen Žilić.
Odvetnik je sodišču predlagal tudi pridobitev psihiatričnega izvedenskega mnenja in zagovora iz postopka zoper Mahmutovića v kazenski zadevi zaradi napada, državno odvetnico pa zanima tudi, ali je Žilić zoper storilca vložil premoženjskopravni zahtevek. Čeprav je krivdo zanikal, je celo sam Mahmutović na prebobravnavnem naroku dejal, da je bil le izvajalec naročenega napada, saj Žilića sploh ni poznal. Naročnik pa naj bi bil nekdanji član Kavaškega klana Darko Nevzatović, ki je kasneje postal zaščitena priča. Vse pa naj bi se po njegovih besedah zgodilo ob pomoči enega od pravosodnih policistov.
Sodnica bo v tej zadevi sprva odločila o temelju, torej ali je Žilić upravičen do odškodnine, in nato šele o njeni morebitni višini. Zahteva 200.000 evrov, je bilo razvidno ob razpisu naroka. Zato pa bo morala opraviti obsežen postopek, in sicer zaslišati vrsto prič, tudi pravosodne policiste in pripornike. Do nekaterih bo sodišče sicer težko prišlo, saj so mnogi tujci, ki so bili pri nas priprti, kasneje pa so odšli iz Slovenije. Narok se nadaljuje sredi januarja.
