UMOR
O strelcu s Titove na sodišču tokrat nič slabega
Soseda ni o nasilju vedela nič, priče opisovale obtoženega kot korektnega.
Odpri galerijo
MARIBOR – Na mariborskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo ponovljeno sojenje Senadu Softiću, ki ga tožilstvo bremeni umora in povzročitve splošne nevarnosti na Titovi cesti v Mariboru pred dvema letoma. Priče, ki jih je predlagala obramba, so ga v glavnem hvalile, nekaj jih je opazilo spremembo njegovega vedenja pred tragičnim dogodkom, je poročala STA.
Njegova nekdanja sodelavca sta izpovedala, da je bil korekten in delaven človek, s katerim sta imela dobre odnose, prav tako ne vesta, da bi bil kdaj s kom v konfliktu ali da bi imel težave.
Čeprav je nekaj let živela na istem naslovu, nič slabega o njem ni imela povedati niti soseda, ki se je večinoma družila z ženo. Ve, da je bila pri njih hišna preiskava, preostalo je izvedela iz medijev, sicer pa nikoli ni videla ali slišala, da bi bil obdolženi nasilen do žene.
Kot dobrega človeka in prijatelja ga je označil tudi upokojenec iz Miklavža, ki je tam nekoč upravljal gostinski lokal, kamor je Softić večkrat prišel na pijačo ali na malico. Videval ga je tudi na mariborski tržnici. Po njegovih besedah je Softić človek, ki ne govori veliko, a je vselej prijazen, o družinskih odnosih pa se nista pogovarjala.
Na prostor za priče je stopil tudi Softićev bratranec, ki je dejal, da ga pozna od majhnega, ko so mu ubili očeta, živel pa je brez matere. Zatrdil je, da je vselej skrbel za družino, kaj se je dogajalo doma, pa ne ve. Tudi nekdanja žena, je dejal, se mu ni nikoli potožila, je pa po tistem, ko ga je zapustila, postal vidno nemiren, odsoten in ves čas se je bal, da mu sledijo.
Na vprašanje tožilca Simona Grahornika, ali je vedel, da ima Softić pištolo, je odvrnil, da ne, na njegovo pripombo, zakaj tega o nemirnosti in preganjavici ni omenil že ob prvem zaslišanju, pa je dejal, da ga ni nihče vprašal. »Tudi danes vas ni nihče vprašal, pa ste to povedali,« je pripomnil Grahornik.
Kot zadnja je po poročanju STA pričala obdolženčeva osebna zdravnica in povedala, da se je pri njej od leta 2015 zdravil zaradi različnih bolezni, pozneje ji je potožil zaradi tesnobe in znakov anksioznosti. Po pregledu pri psihiatru je prejel antidepresive in jih je redno dvigoval, ali jih je tudi užival, pa ne more vedeti. Od začetka leta 2017 ga k njej ni bilo več, prav tako ni dvigoval zdravil.
Softiću sodijo znova, grozi pa mu najvišja kazen, 30 let zapora, ker je oktobra predlani iz ljubosumja poskrbel za masaker sredi popoldanske prometne konice v Mariboru. Višje sodišče je kljub njegovemu priznanju razveljavilo obsodilno sodbo, s katero so mu februarja letos izrekli 26 let zapora. Oktobra 2017 je sredi dne zapeljal za avtomobilom, v katerem so bili Rado Mitrović in njegova sodelavca. Ko so ustavili pri rdeči luči, je stopil do njih z dvema pištolama ter Mitrovića ustrelil v glavo. »Zdaj si dobil svoje, smet,« naj bi dejal ob tem.
Drugo, ponovljeno sojenje se sicer odvija s svetlobno hitrostjo. Sodnica Maša Blažeka si je zares zadala cilj, da v dobrem mesecu zaključi sojenje, izreče sodbo in s tem prepreči, da bo 30. oktobra letos strelec s Titove zakorakal na svobodo. Takrat se bosta namreč iztekli dve leti od vložene obtožnice, kolikor lahko po zakonu najdlje traja pripor.
Njegova nekdanja sodelavca sta izpovedala, da je bil korekten in delaven človek, s katerim sta imela dobre odnose, prav tako ne vesta, da bi bil kdaj s kom v konfliktu ali da bi imel težave.
Soseda nasilja ni videla ali slišala
Čeprav je nekaj let živela na istem naslovu, nič slabega o njem ni imela povedati niti soseda, ki se je večinoma družila z ženo. Ve, da je bila pri njih hišna preiskava, preostalo je izvedela iz medijev, sicer pa nikoli ni videla ali slišala, da bi bil obdolženi nasilen do žene.
Kot dobrega človeka in prijatelja ga je označil tudi upokojenec iz Miklavža, ki je tam nekoč upravljal gostinski lokal, kamor je Softić večkrat prišel na pijačo ali na malico. Videval ga je tudi na mariborski tržnici. Po njegovih besedah je Softić človek, ki ne govori veliko, a je vselej prijazen, o družinskih odnosih pa se nista pogovarjala.
26 let zapora so prvič naložili Senadu Softiću.
Na prostor za priče je stopil tudi Softićev bratranec, ki je dejal, da ga pozna od majhnega, ko so mu ubili očeta, živel pa je brez matere. Zatrdil je, da je vselej skrbel za družino, kaj se je dogajalo doma, pa ne ve. Tudi nekdanja žena, je dejal, se mu ni nikoli potožila, je pa po tistem, ko ga je zapustila, postal vidno nemiren, odsoten in ves čas se je bal, da mu sledijo.
Na vprašanje tožilca Simona Grahornika, ali je vedel, da ima Softić pištolo, je odvrnil, da ne, na njegovo pripombo, zakaj tega o nemirnosti in preganjavici ni omenil že ob prvem zaslišanju, pa je dejal, da ga ni nihče vprašal. »Tudi danes vas ni nihče vprašal, pa ste to povedali,« je pripomnil Grahornik.
Kot zadnja je po poročanju STA pričala obdolženčeva osebna zdravnica in povedala, da se je pri njej od leta 2015 zdravil zaradi različnih bolezni, pozneje ji je potožil zaradi tesnobe in znakov anksioznosti. Po pregledu pri psihiatru je prejel antidepresive in jih je redno dvigoval, ali jih je tudi užival, pa ne more vedeti. Od začetka leta 2017 ga k njej ni bilo več, prav tako ni dvigoval zdravil.
Softiću sodijo znova, grozi pa mu najvišja kazen, 30 let zapora, ker je oktobra predlani iz ljubosumja poskrbel za masaker sredi popoldanske prometne konice v Mariboru. Višje sodišče je kljub njegovemu priznanju razveljavilo obsodilno sodbo, s katero so mu februarja letos izrekli 26 let zapora. Oktobra 2017 je sredi dne zapeljal za avtomobilom, v katerem so bili Rado Mitrović in njegova sodelavca. Ko so ustavili pri rdeči luči, je stopil do njih z dvema pištolama ter Mitrovića ustrelil v glavo. »Zdaj si dobil svoje, smet,« naj bi dejal ob tem.
Drugo, ponovljeno sojenje se sicer odvija s svetlobno hitrostjo. Sodnica Maša Blažeka si je zares zadala cilj, da v dobrem mesecu zaključi sojenje, izreče sodbo in s tem prepreči, da bo 30. oktobra letos strelec s Titove zakorakal na svobodo. Takrat se bosta namreč iztekli dve leti od vložene obtožnice, kolikor lahko po zakonu najdlje traja pripor.