ODŠKODNINA
Ob padcu se je čelada zdrobila
Štefan Bukvič od občine Koper in cestnega podjetja terja odškodnino. Med kolesarjenjem zapeljal v luknjo, padel in pristal na vozičku.
Odpri galerijo
S pomočjo pooblaščenca, odvetnika Tomaža Toldija iz Ljubljane, išče svojo pravico nesrečni policist Štefan Bukvič. FOTOGRAFIJI: Oste Bakal
MURSKA SOBOTA – Sodnik Aleksander Kranfogel ima odgovorno nalogo v pravdni zadevi, v kateri policist, 53-letni Štefan Bukvič iz Lemerja, od Mestne občine Koper zahteva izplačilo odškodnine v znesku 275.000 evrov s pripadajočimi obrestmi.
Agonija zdaj že invalidsko upokojenega policista se je začela 5. junija 2015, ko se je v Kopru udeležil proslave ob 25-letnici Policijskega sindikata Slovenije, nato pa še policijskih sindikalnih iger, na katerih se je tako hudo poškodoval, da je odtlej priklenjen na invalidski voziček. Sklenil je, da od MO Koper in Cestnega podjetja Koper izterja visoko odškodnino, prepričan je, da je prav MO Koper kriva, da je bila občinska cesta Marezige–Montinjan, po kateri se je peljal s kolesom, tako slabo vzdrževana in luknjičava.
Po štirih pričah je bil naposled zaslišan tudi tožnik Štefan Bukvič, ki je sodišču podrobno predstavil, kaj se je dogajalo tistega dne. »Policijske sindikalne igre potekajo v različnih športih, tudi v kolesarstvu.« Štefan Bukvič je kolesaril v skupini 40 udeležencev. Kakšnih 35 km dolga trasa mu kot izkušenemu kolesarju ni povzročala preglavic.
V Marezigah so udeleženci kolesarske dirke v gostišču Karjola še obedovali in se pozneje okoli 16.30 vračali proti Kopru. Trije sodelavci so se odpravili v skupini, le da je bil Bukvič nekaj deset metrov pred Robijem Feherjem in Robertom Nedogom.
Dva kilometra od gostišča pa se je zgodila nesreča. Bukvič je nenadoma, kot je dejal tudi Feher, »poletel po zraku čez krmilo«! Z glavo je udaril v asfalt, zaščitna čelada je v hipu razpadla na koščke. Česar se je tudi Bukvič s solznimi očmi spominjal: »Med umirjeno vožnjo s hitrostjo kakšnih 30–40 km/h sem dva do tri metre pred seboj zagledal luknjo. Ni bilo možnosti, da bi zapeljal levo ali desno, seveda ni bilo možno niti zaustaviti kolesa. Zapeljal sem v jamo, ko me je vrglo čez balanco. Poletel sem po zraku skupaj s kolesom in padel na glavo. Bil sem pri zavesti, rok in nog pa nisem več čutil. Spomnim se še, ko je prišla zdravniška ekipa. Pozneje sem slišal, kako je zdravnik klical UKC Ljubljana in helikopter, v katerega so me položili. Takrat sem zaspal in se zbudil šele drugi ali tretji dan v UKC Ljubljana.«
Večinoma je pil, kot je poudaril, vitaminsko-energijske napitke, pred samim startom kolesarjenja na Bonifiki, potem pa še pri malici v Karjoli, si je dal duška z malim pivom. Naslednjič bo vseh devet novih prič povabljenih na narok, ta bo sredi marca v Murski Soboti.
S pomočjo pooblaščenca, odvetnika Tomaža Toldija iz Ljubljane, išče svojo pravico nesrečni policist Štefan Bukvič. FOTOGRAFIJI: Oste Bakal
Agonija zdaj že invalidsko upokojenega policista se je začela 5. junija 2015, ko se je v Kopru udeležil proslave ob 25-letnici Policijskega sindikata Slovenije, nato pa še policijskih sindikalnih iger, na katerih se je tako hudo poškodoval, da je odtlej priklenjen na invalidski voziček. Sklenil je, da od MO Koper in Cestnega podjetja Koper izterja visoko odškodnino, prepričan je, da je prav MO Koper kriva, da je bila občinska cesta Marezige–Montinjan, po kateri se je peljal s kolesom, tako slabo vzdrževana in luknjičava.
Zdrobila se je čelada
Po štirih pričah je bil naposled zaslišan tudi tožnik Štefan Bukvič, ki je sodišču podrobno predstavil, kaj se je dogajalo tistega dne. »Policijske sindikalne igre potekajo v različnih športih, tudi v kolesarstvu.« Štefan Bukvič je kolesaril v skupini 40 udeležencev. Kakšnih 35 km dolga trasa mu kot izkušenemu kolesarju ni povzročala preglavic.
Bil sem pri zavesti, rok in nog pa nisem več čutil.
V Marezigah so udeleženci kolesarske dirke v gostišču Karjola še obedovali in se pozneje okoli 16.30 vračali proti Kopru. Trije sodelavci so se odpravili v skupini, le da je bil Bukvič nekaj deset metrov pred Robijem Feherjem in Robertom Nedogom.
Dva kilometra od gostišča pa se je zgodila nesreča. Bukvič je nenadoma, kot je dejal tudi Feher, »poletel po zraku čez krmilo«! Z glavo je udaril v asfalt, zaščitna čelada je v hipu razpadla na koščke. Česar se je tudi Bukvič s solznimi očmi spominjal: »Med umirjeno vožnjo s hitrostjo kakšnih 30–40 km/h sem dva do tri metre pred seboj zagledal luknjo. Ni bilo možnosti, da bi zapeljal levo ali desno, seveda ni bilo možno niti zaustaviti kolesa. Zapeljal sem v jamo, ko me je vrglo čez balanco. Poletel sem po zraku skupaj s kolesom in padel na glavo. Bil sem pri zavesti, rok in nog pa nisem več čutil. Spomnim se še, ko je prišla zdravniška ekipa. Pozneje sem slišal, kako je zdravnik klical UKC Ljubljana in helikopter, v katerega so me položili. Takrat sem zaspal in se zbudil šele drugi ali tretji dan v UKC Ljubljana.«
V Kopru se je udeležil proslave ob 25-letnici Policijskega sindikata Slovenije, nato pa še policijskih sindikalnih iger.
Večinoma je pil, kot je poudaril, vitaminsko-energijske napitke, pred samim startom kolesarjenja na Bonifiki, potem pa še pri malici v Karjoli, si je dal duška z malim pivom. Naslednjič bo vseh devet novih prič povabljenih na narok, ta bo sredi marca v Murski Soboti.
