TOŽBA
Obisk končali na urgenci
Deček je padel na mlajšega brata in mu zlomil nogo. Tožili lastnika hiše.
Odpri galerijo
Po zlomu goleni ima fantič posledice: hodi postrani, zaradi česar ga drugi otroci dražijo. Fotografija je simbolična. FOTO: Tomi Lombar
Ko se je družina februarja pred osmimi leti okoli desetih zvečer odpravljala domov z obiska pri znancu, je na dve leti in pol starega dečka s podesta na zunanjih stopnicah padel njegov starejši brat. Obisk so tako končali na urgenci z dvojnim zlomom goleni. Čeprav je sodišče v pravdnem postopku pravnomočno razsodilo, da je za dogodek odgovoren lastnik hiše, ker ni namestil ograje, je vrhovno sodišče sodbo spremenilo.
Prvostopenjsko sodišče je odgovornost za dogodek pripisalo lastniku hiše in njegovi zavarovalnici naložilo plačilo 15.000 evrov odškodnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (kar so tožniki zahtevali več, je zavrnilo). Višje sodišče se je strinjalo s prvostopenjskim, da sta bila otroka, ki sta z mamo čakala očeta na dvorišču, ves čas pod njenim nadzorom, a se je starejši deček izmuznil mimo očeta, kar je bilo dovolj za nesrečo.
Lastniku hiše je pripisalo opustitev dolžnega ravnanja, to je, da ni postavil ograje na podestu in stopnišču, kar je bil vzrok za padec okrog 50 kilogramov težkega brata na tožnika. Starši, ki so tožbo vložili v imenu fantiča, so si v pritožbi sicer prizadevali za višjo odškodnino, a je višje sodišče potrdilo odločitev prvostopenjskega. Strinjalo se je, da je vzrok za padec dečka na mlajšega brata neobstoj zaščitne ograje.
Vendar je zadevo na glavo obrnilo vrhovno sodišče, ki je v reviziji ugotovilo, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pravnomočno sodbo spremenilo in tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti. Tožnikom je naložilo, da morajo zavarovalnici plačati še slabih 4000 evrov stroškov (poleg vračila 1390 evrov, ki jih je naložilo že prvostopenjsko sodišče), tožena zavarovalnica pa 1750 evrov namesto tožniku vrne v proračun.
Zavarovalnica je sicer več čas zatrjevala, da je vzrok za padec oziroma poškodbo fantiča zgolj nesreča, ki je posledica ravnanja tožnika oziroma njegovega starejšega brata, za kar pa ni mogoče naprtiti odgovornosti lastniku hiše. Temu tudi ni mogoče naložiti, da zgradi ograjo, saj mu tega ne nalaga noben predpis, je trdila zavarovalnica, in temu je pritrdilo vrhovno sodišče. Dolžnost namestitve ograje, ki jo nalaga pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, se namreč ne nanaša na fizično osebo, ki gradi in ima v lasti samostojno stanovanjsko hišo, temveč k postavitvi ograj povsod zavezuje graditelje večstanovanjskih stavb, oskrbovanih stanovanj za starejše ter stanovanjskih stavb, namenjenih začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih.
To, da lastnik hiše v svojem zasebnem domovanju ni ogradil podesta in stopnic, ki vodijo do vhodnih vrat njegovega dvorišča, ni ravnanje, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo, takšne stopnice pa ne predstavljajo splošne nevarnosti, marveč od tistega, ki so prostovoljno odloči po njih stopati, zahtevajo le nekaj malega pozornosti. Šlo je za običajne stopnice s podestom, kjer pešec ni prisiljen stopati nevarno blizu prepadnega roba, dogodek pa je posledica neskrbnega ravnanja tožnikovega brata oziroma nezadostne skrbnosti njunih staršev, in ne lastnika hiše. Tako ni pogojev, da bi bil ta odškodninsko odgovoren, in tudi njegova zavarovalnica ne, še ugotavljajo vrhovni sodniki.
Lastniku hiše noben predpis ne nalaga dolžnosti zgraditi ograjo. FOTO: Getty Images
Prvostopenjsko sodišče je odgovornost za dogodek pripisalo lastniku hiše in njegovi zavarovalnici naložilo plačilo 15.000 evrov odškodnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (kar so tožniki zahtevali več, je zavrnilo). Višje sodišče se je strinjalo s prvostopenjskim, da sta bila otroka, ki sta z mamo čakala očeta na dvorišču, ves čas pod njenim nadzorom, a se je starejši deček izmuznil mimo očeta, kar je bilo dovolj za nesrečo.
Lastniku hiše je pripisalo opustitev dolžnega ravnanja, to je, da ni postavil ograje na podestu in stopnišču, kar je bil vzrok za padec okrog 50 kilogramov težkega brata na tožnika. Starši, ki so tožbo vložili v imenu fantiča, so si v pritožbi sicer prizadevali za višjo odškodnino, a je višje sodišče potrdilo odločitev prvostopenjskega. Strinjalo se je, da je vzrok za padec dečka na mlajšega brata neobstoj zaščitne ograje.
Vrniti morajo stroške
Vendar je zadevo na glavo obrnilo vrhovno sodišče, ki je v reviziji ugotovilo, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pravnomočno sodbo spremenilo in tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti. Tožnikom je naložilo, da morajo zavarovalnici plačati še slabih 4000 evrov stroškov (poleg vračila 1390 evrov, ki jih je naložilo že prvostopenjsko sodišče), tožena zavarovalnica pa 1750 evrov namesto tožniku vrne v proračun.
Dogodek je posledica neskrbnega ravnanja tožnikovega brata oziroma nezadostne skrbnosti njunih staršev, in ne lastnika hiše.
Zavarovalnica je sicer več čas zatrjevala, da je vzrok za padec oziroma poškodbo fantiča zgolj nesreča, ki je posledica ravnanja tožnika oziroma njegovega starejšega brata, za kar pa ni mogoče naprtiti odgovornosti lastniku hiše. Temu tudi ni mogoče naložiti, da zgradi ograjo, saj mu tega ne nalaga noben predpis, je trdila zavarovalnica, in temu je pritrdilo vrhovno sodišče. Dolžnost namestitve ograje, ki jo nalaga pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, se namreč ne nanaša na fizično osebo, ki gradi in ima v lasti samostojno stanovanjsko hišo, temveč k postavitvi ograj povsod zavezuje graditelje večstanovanjskih stavb, oskrbovanih stanovanj za starejše ter stanovanjskih stavb, namenjenih začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih.
To, da lastnik hiše v svojem zasebnem domovanju ni ogradil podesta in stopnic, ki vodijo do vhodnih vrat njegovega dvorišča, ni ravnanje, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo, takšne stopnice pa ne predstavljajo splošne nevarnosti, marveč od tistega, ki so prostovoljno odloči po njih stopati, zahtevajo le nekaj malega pozornosti. Šlo je za običajne stopnice s podestom, kjer pešec ni prisiljen stopati nevarno blizu prepadnega roba, dogodek pa je posledica neskrbnega ravnanja tožnikovega brata oziroma nezadostne skrbnosti njunih staršev, in ne lastnika hiše. Tako ni pogojev, da bi bil ta odškodninsko odgovoren, in tudi njegova zavarovalnica ne, še ugotavljajo vrhovni sodniki.
