Obsojen, ker je sramotil madžarsko manjšino
Na tukajšnjem okrajnem sodišču je bil na pogojno kazen zaradi kaznivega dejanja sramotitve slovenskega naroda ali narodnih skupnosti obsojen možakar, ki je na številne elektronske naslove različnih fizičnih in pravnih oseb vztrajno pošiljal sporočila z enako (žaljivo) vsebino glede madžarske narodne skupnosti.
Ta se mu je očitno tako zamerila, da je to storil 39-krat v obdobju enega leta med januarjem 2018 in februarjem 2019, pri tem pa krepko prestopil mejo še dovoljene komunikacije. Sodišče mu je zato izreklo pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, v kateri mu je določilo pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let in ukrep varstvenega nadzorstva za čas dveh let, v katerih se mora zdraviti v ustreznem zdravstvenem zavodu. Višje sodišče v Mariboru je zavrnilo pritožbi obsojenčevega zagovornika in okrožnega državnega tožilca ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, a se je obramba obrnila še na vrhovno sodišče. Tudi v tem primeru neuspešno.
Zatajili so slovenstvo
To kaznivo dejanje po naši zakonodaji izvrši, kdor javno razžali, obrekuje ali žaljivo obdolži slovenski narod, dejanje pa lahko stori tudi proti italijanski ali madžarski narodni skupnosti ali romski skupnosti, ki živi v Sloveniji. Možakar je tako na različne naslove poslal skupno 39 elektronskih sporočil, v katerih je zapisal recimo da »Madžaroni« v Prekmurju manipulirajo s slovenskim narodom, da so zatajili slovenski narod, kri, jezik in prednike ter da ne gre za avtohtoni narod, saj so genomiki in antropologi razkrinkali laž o avtohtonosti naroda ter da je avtohtonost madžarskega naroda »ciganija«.
5 mesecev pogojne zaporne kazni je dobil.
Pa da madžarska manjšina v Sloveniji ne obstaja, saj gre za ljudi, ki so ob madžarizaciji zatajili slovenstvo, poštene Slovence pošiljali v taborišča in smrt, sedaj pa poskušajo prikazati, da so sami žrtve. Trdil je, da so madžarske zastave na šolah podoben znak kot v času nemške okupacije, ko so plapolale zastave s kljukastim križem, in da se narodna skupnost ne sramuje vzeti denarja od »neizdajalskega antimadžarfašističnega« naroda ter da gre za izkoriščevalsko leglo.
»Jasna je torej skupna sporočilnost obsojenčevih pisanj, s katerimi narodni skupnosti odreka njeno avtohtonost, ji očita izdajo slovenstva ter neupravičeno prejemanje javnih sredstev,« so opozorili sodniki. Večino sporočil je poslal na po približno deset naslovov hkrati, in sicer na naslove različnih javnih institucij, zavodov ali zasebnih organizacij ter medijev.
Obramba je v zahtevi za varstvo zakonitosti priznala, da ni sporno, da je bila vsebina elektronskih sporočil žaljiva, a da pošiljatelj ni izpolnil zakonskega znaka javnosti, »ker je pošiljanje elektronske pošte zasebna komunikacija«. Tožilstvo je na to odgovorilo, da je želel obsojenec doseči čim širši krog naslovnikov. Tudi za sodnike ni dvoma, da ni šlo za komunikacijo, »ki bi bila namenjena osebam v medsebojnih osebnih razmerjih.«
Označil jih je za izkoriščevalsko leglo, ki se ne sramuje vzeti denarja od »neizdajalskega antimadžar- fašističnega« naroda.
Čeprav splošna javnost do vsebine sporočil resda ni imela dostopa, po mnenju sodnikov »ni mogoče spregledati, da celoten krog oseb, ki ga je s svojim pisanjem obsojenec dosegel, ni zanemarljiv. Predvsem pa je obsojenec s sistematičnim pošiljanjem ponavljajočih se vsebin krogu prejemnikov ustvaril platformo za širjenje svojih mnenj in stališč o madžarski narodni skupnosti v Sloveniji.«
