KRIV NI?
Obsojen na 20 let, a trdi, da je nedolžen
Jožef Jurič je z nožem zahrbtno umoril prijatelja Zdravka Nedižavca.
Odpri galerijo
Jožef Jurič bo za zapahi nadaljnjih 20 let.
MARIBOR – »Tega nisem naredil,« je včeraj po izreku sodbe sodnici Barbari Nerat začel razlagati 75-letni Mariborčan Jožef Jurič. Sodnica ga je umirila z besedami: »Tako kot sem jaz vas v procesu pustila govoriti, pustite vi mene zdaj, da vam pojasnim, zakaj smo vas obsodili na 20 let zapora.« Obsojenec si je dal dopovedati. Mirno je stal za pultom in poslušal, čeprav mu je bilo z obraza razbrati, da se ne zaveda posledic razglasitve sodbe.
Čeprav je njegova zagovornica, odvetnica Tanja Kompara, v zaključni besedi trdila, da ni dokazov za obsodbo, se je petčlanski senat odločil drugače. »Očitati vam gre, da ste izkoristili zaupanje prijatelja Zdravka Nedižavca in ga umorili na zahrbten način. To je nedvomen primer vstopne zahrbtnosti. Pokojni je do vas imel zaupanje, sicer vam ne bi obrnil hrbta,« je razlagala sodnica Neratova. Seveda se je dotaknila tudi zgodbe, s katero je zagovornica poskušala rešiti obtoženega ječe: »Če bi pokojni v vaše stanovanje prišel zaboden, kot je trdila vaša obramba, bi vi zagotovo ravnali drugače. Pomagali bi mu, ne pa da ste ga zvlekli na stopnišče in ga tam pustili ležati. Zagotovo bi sosede, za katere ste vedeli, da imajo telefon, prosili, naj pokličejo pomoč, ne pa da ste jim razlagali, da je pokojni pijan.«
Člani sodnega senata so obtoženemu odkrito priznali, da se zavedajo, da je odraščal v težkih razmerah, celo v svinjaku je moral živeti. »A odvzeli ste mlado življenje. Nekomu, ki ga je nekdo imel rad. Četudi nihče od sorodnikov ali prijateljev pokojnega ne spremlja obravnave in ni priglasil premoženjskopravnega zahtevka, smo člani senata prepričani, da nekdo trpi v daljavi zaradi izgube pokojnega,« je kratko obrazložitev sklenila Barbara Nerat.
Obtožnica je Jožefa Juriča bremenila, da je sredi decembra lani v svojem stanovanju v Kettejevi ulici zahrbtno umoril 30 let mlajšega prijatelja Zdravka Nedižavca. Z nožem, dolgim 32 centimetrov, od tega naj bi samo rezilo imelo 20 centimetrov, je s hrbtne strani zabodel prijatelja v desni predel prsnega koša, ta je najpozneje pol ure zatem umrl.
»Ni bilo tako. Nisem kriv. Vem, kaj se je tega dne dogajalo. Kuhal sem juho, zelenjavno juho. Zatem sem odšel na stranišče, in ko sem se vrnil, je Zdravko slonel na štedilniku. Nisem videl, da je imel v roki nož. Rekel mi je, naj ga peljem ven na svež zrak, to sem storil in ga tam pustil,« je bila obrambna zgodba Jožefa Juriča. Zatem je nadaljeval: »Sam si je to naredil. Sam se je zabodel. Storil je samomor. Bil je dolžan denar nekemu človeku. Mislim, da je šlo za deset tisoč evrov. Nisva se kregala, on je le hotel, da zanj najamem kredit. A moja pokojnina je premajhna. Žal mi je zanj, če bi imel denar, bi mu ga dal in mu rekel, naj gre.«
A zgodba o samomoru je že druga, saj je Jožef Jurič pred preiskovalnim sodnikom trdil, da sta se sprla, ker mu je pokojni iz žepa ukradel denar.
Sodišče je v poglavitnem delu sledilo predlogu obtožbe, a ne povsem. Tožilka Aleksandra Kolarič je v ponedeljek za upokojenca zahtevala višjo kazen, ker naj bi mu sodišče preklicalo štirimesečno pogojno kazen in jo spremenilo v dodatne tri mesece zapora.
»Da se izognemo nadaljnjim težavam, smo vam spregledali to pogojno kazen,« je dejala sodnica Barbara Nerat. Bila je namreč previdna, saj so člani senata izbrskali, da bo preizkusna doba za pogojno obsodbo potekla februarja prihodnje leto, do takrat pa sodba za umor še ne bi mogla biti pravnomočna, če bi vsebovala tudi preklic pogojne kazni. Kar bi lahko bil razlog celo za razveljavitev 20-letne obsodbe.
Kriminalisti so dolgo opravljali ogled kraja dejanja in razvozlali zagonetko.
Čeprav je njegova zagovornica, odvetnica Tanja Kompara, v zaključni besedi trdila, da ni dokazov za obsodbo, se je petčlanski senat odločil drugače. »Očitati vam gre, da ste izkoristili zaupanje prijatelja Zdravka Nedižavca in ga umorili na zahrbten način. To je nedvomen primer vstopne zahrbtnosti. Pokojni je do vas imel zaupanje, sicer vam ne bi obrnil hrbta,« je razlagala sodnica Neratova. Seveda se je dotaknila tudi zgodbe, s katero je zagovornica poskušala rešiti obtoženega ječe: »Če bi pokojni v vaše stanovanje prišel zaboden, kot je trdila vaša obramba, bi vi zagotovo ravnali drugače. Pomagali bi mu, ne pa da ste ga zvlekli na stopnišče in ga tam pustili ležati. Zagotovo bi sosede, za katere ste vedeli, da imajo telefon, prosili, naj pokličejo pomoč, ne pa da ste jim razlagali, da je pokojni pijan.«
3
mesece zapora so Jožefu Juriču spregledali.
mesece zapora so Jožefu Juriču spregledali.
Člani sodnega senata so obtoženemu odkrito priznali, da se zavedajo, da je odraščal v težkih razmerah, celo v svinjaku je moral živeti. »A odvzeli ste mlado življenje. Nekomu, ki ga je nekdo imel rad. Četudi nihče od sorodnikov ali prijateljev pokojnega ne spremlja obravnave in ni priglasil premoženjskopravnega zahtevka, smo člani senata prepričani, da nekdo trpi v daljavi zaradi izgube pokojnega,« je kratko obrazložitev sklenila Barbara Nerat.
Obtožnica je Jožefa Juriča bremenila, da je sredi decembra lani v svojem stanovanju v Kettejevi ulici zahrbtno umoril 30 let mlajšega prijatelja Zdravka Nedižavca. Z nožem, dolgim 32 centimetrov, od tega naj bi samo rezilo imelo 20 centimetrov, je s hrbtne strani zabodel prijatelja v desni predel prsnega koša, ta je najpozneje pol ure zatem umrl.
Pokojni je do vas imel zaupanje, sicer vam ne bi obrnil hrbta.
»Ni bilo tako. Nisem kriv. Vem, kaj se je tega dne dogajalo. Kuhal sem juho, zelenjavno juho. Zatem sem odšel na stranišče, in ko sem se vrnil, je Zdravko slonel na štedilniku. Nisem videl, da je imel v roki nož. Rekel mi je, naj ga peljem ven na svež zrak, to sem storil in ga tam pustil,« je bila obrambna zgodba Jožefa Juriča. Zatem je nadaljeval: »Sam si je to naredil. Sam se je zabodel. Storil je samomor. Bil je dolžan denar nekemu človeku. Mislim, da je šlo za deset tisoč evrov. Nisva se kregala, on je le hotel, da zanj najamem kredit. A moja pokojnina je premajhna. Žal mi je zanj, če bi imel denar, bi mu ga dal in mu rekel, naj gre.«
A zgodba o samomoru je že druga, saj je Jožef Jurič pred preiskovalnim sodnikom trdil, da sta se sprla, ker mu je pokojni iz žepa ukradel denar.
Sodišče je v poglavitnem delu sledilo predlogu obtožbe, a ne povsem. Tožilka Aleksandra Kolarič je v ponedeljek za upokojenca zahtevala višjo kazen, ker naj bi mu sodišče preklicalo štirimesečno pogojno kazen in jo spremenilo v dodatne tri mesece zapora.
Potrdilo o norostiO značaju obtoženega Jožefa Juriča je bilo med sojenjem veliko besed. Domala vsi so trdili, da je obtoženi čezmerno užival alkohol in bil v opitem stanju nasilen. »Če se je s kom sprl, ga je provociral, češ, ti me kar nareži, jaz imam potrdilo, da sem nor. Kritičnega dne se mi ni zdel pijan, je pa bil nekako odsoten. Kar se je zgodilo, ni bilo potrebno, saj sta se prepirala za par evrov,« je razložila soseda Roza Dvoršak.
»Da se izognemo nadaljnjim težavam, smo vam spregledali to pogojno kazen,« je dejala sodnica Barbara Nerat. Bila je namreč previdna, saj so člani senata izbrskali, da bo preizkusna doba za pogojno obsodbo potekla februarja prihodnje leto, do takrat pa sodba za umor še ne bi mogla biti pravnomočna, če bi vsebovala tudi preklic pogojne kazni. Kar bi lahko bil razlog celo za razveljavitev 20-letne obsodbe.
