ZAHRBTNO USTRELJEN
Očeta treh otrok ustrelil v glavo z 48 metrov
Jaka Ulčnik na prvostopenjskem sodišču še enkrat spoznan za krivega. Ker že prestaja 30 let zaporne kazni zaradi umora brata, v zaporu ne bo nič dlje.
Odpri galerijo
Odslužiti mora še 18 let. Foto: Mojca Marot
CELJE – »Jaka Ulčnik je kriv, da je v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in na zahrbten način 22. marca 2005 v vasi Vitina na območju Bosne in Hercegovine z lovsko puško crvena zastava ob 5. uri in 35 minut zjutraj ustrelil Milenka Penavo, ki je zaradi strela v glavo od zadaj in posledično uničenja možganskega tkiva umrl na kraju dogodka,« je sodnica Ingrid Lešnik začela brati sodbo, na katero je bilo treba čakati kar dve leti in pol. Ulčniku je sodišče za umor Penave prisodilo 15 let zapora, saj je bila to najvišja kazen za tovrstno kaznivo dejanje po starem zakoniku, ker pa že prestaja 30-letno zaporno kazen za umor svojega brata, mu je izreklo enotno kazen 30 let zapora. Kar v praksi pomeni, da Ulčnik, ki je v zaporu na Dobu že od leta 2007 in je torej do zdaj odslužil 12 let, zaradi nove obsodbe ne bo sedel niti enega dneva dlje.
Spomnimo, da se je Ulčnik marca 2005 z ukradeno lovsko puško z daljnogledom odpeljal v Vitino v BiH in skrit v grmovju za potokom, nekaj metrov od hiše družine Penava, preždel noč. Ko pa je takrat 38-letni Milenko Penava, oče treh mladoletnih otrok, zjutraj odprl vhodna vrata in se nameraval posloviti od svoje žene pred odhodom na delo, ga je Ulčnik ustrelil v glavo z razdalje 48 metrov. Penava ga ni mogel videti, ker je bil proti njemu obrnjen s hrbtom. Puško je Ulčnik po dejanju odvrgel ob potok in se odpeljal nazaj v Slovenijo. Ulčnik je to, da je bil takrat v BiH, zanikal in neposrednih dokazov, da je storil to dejanje, ni. A obstaja vrsta posrednih dokazov, da je tam zagotovo bil. Med drugim so ga med redno kontrolo prometa ustavili prometni policisti, ki se jim je moral izkazati z vozniškim dovoljenjem. Prav tako so po ogledu kraja dejanja ob potoku našli puško, v kateri so bili še štirje naboji, in tudi tulec, ki je bil najden na mestu, kjer je v zasedi na Penavo čakal Ulčnik.
Kot zadnjo pričo so še pred sodbo na glavni obravnavi zaslišali Marka Povšeta iz Nacionalnega preiskovalnega urada, ki je bil takrat, ko se je zgodil umor v Bosni in Hercegovini, pozneje pa še v Bistrici ob Sotli, še zaposlen na Policijski upravi Celje. Povedal je, da so bosanske kolege zaprosili za določene podatke glede golfa, ki je bil večer pred umorom v Bosni opažen v kraji Vitina in za katerega se je izkazalo, da je last Ulčnika.
»Takrat so mi tudi povedali še nekaj več o tem kaznivem dejanju, a je preiskava potekala počasi, tako da se je vmes zgodil še drugi umor pri nas, v Bistrici ob Sotli. Pozneje pa smo se z bosanskimi policisti sestali v Celju, kjer smo izmenjali nekatere informacije, in povedali so, da je Ulčnik pred umorom zagotovo bil na območju Vitine, eden od policistov ga je tudi prepoznal,« je dejal Povše.
Sodnica je, preden je zaključila dokazni postopek in dala besedo obrambi in tožilstvu, pobarala obtoženega Ulčnika, ali bo kaj povedal glede spremenjene obtožnice in morda le podal zagovor, a je to zavrnil. Na sodišču se namreč sploh ni zagovarjal niti ni podal svojega mnenja glede očitkov v spremenjeni obtožnici. Je pa njegov zagovornik Aleš Novak pripomnil, da je spremenjena obtožnica sama s seboj v nasprotju, saj da se Ulčniku očita kvalificirana oblika umora na zahrbten način, ki naj bi ga storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.
Tožilka pa je odgovorila, da je obtoženi dejanje storil, ko je še bil prišteven, a je bila prištevnost zagotovo okrnjena. V zaključni besedi pa je tožilka Simona Kuzman Razgoršek izpostavila, da je Ulčniku dejanje zagotovo dokazano. Ne nazadnje je tudi izvedenec balistične stroke Franc Sablič povedal, da je lahko tudi manj izkušeni storilec brez težav zadel žrtev na razdalji 48 metrov, med razlogi za to kruto kaznivo dejanje pa je izpostavila še, da je Ulčnik žrtev poznal, ker sta z njegovim očetom poslovno sodelovala. Oba sta namreč imela v posesti žago, Ulčnik pa naj bi Penavi zameril, ker ta ni želel od njega kupiti traktorja, za katerega se je izkazalo, da je bil pred tem ukraden.
Žena pokojnega Penave je povedala, da naj bi Ulčnik nagovarjal njenega pokojnega moža, da bi ga seznanil s kom, ki se ukvarja s prepovedanimi drogami. Dejstvo je tudi, je poudarila tožilka v zaključni besedi, da je obtoženi Ulčnik lovsko puško pred umorom v Bosni ukradel domačinu Dragu Gmajniču, ki je tatvino opazil šele po nekaj dneh, a takoj posumil, da bi lahko za tem stal Ulčnik. Zato ga je začel tudi opazovati in ko mu je želel ukrasti še drugo puško, ga je zasačil pri dejanju in ga celo pridržal do prihoda policistov. Je imel pa Ulčnik, smo lahko slišali, nasploh orožje zelo rad, saj je imel doma tudi več pištol. Z eno od njih je tri mesece po umoru v Bosni v domači Bistrici ob Sotli ustrelil lastnega brata. Forenziki so tudi na puški, s katero je obsojeni streljal, našli sledi Ulčnikovega desnega kazalca.
Pri ravnanju z orožjem je bil Ulčnik zelo previden in je ravnal premišljeno, saj naj bi med streljanjem nosil rokavice. Čeprav naj bi preiskovalci v Bosni nekaj časa tavali v temi, pa se je krog osumljencev hitro zožil, ko je eden od kriminalistov ženi pokojnega Penave omenil, da so blizu hiše večer pred umorom videli avtomobil s celjsko registrsko tablico.
»Nada Penava je takrat takoj pomislila na Ulčnika,« je v zaključni besedi dejala tožilka. In sklenila, da pokojni Milenko Penava ni imel prav nobene možnosti, da ne bi padel pod streli, saj ga je Ulčnik ustrelil v hrbet. Da ni niti enega neposrednega dokaza, ki bi obtoženca povezal s kaznivim dejanjem umora, pa je v zaključni besedi dejal Ulčnikov zagovornik. Zato bi ga, po njegovem, morali oprostiti vseh očitkov. A sodišče je povsem sledilo obtožnici, oškodovance, ženo pokojnega in tri njegove otroke, pa s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.
Spomnimo, da se je Ulčnik marca 2005 z ukradeno lovsko puško z daljnogledom odpeljal v Vitino v BiH in skrit v grmovju za potokom, nekaj metrov od hiše družine Penava, preždel noč. Ko pa je takrat 38-letni Milenko Penava, oče treh mladoletnih otrok, zjutraj odprl vhodna vrata in se nameraval posloviti od svoje žene pred odhodom na delo, ga je Ulčnik ustrelil v glavo z razdalje 48 metrov. Penava ga ni mogel videti, ker je bil proti njemu obrnjen s hrbtom. Puško je Ulčnik po dejanju odvrgel ob potok in se odpeljal nazaj v Slovenijo. Ulčnik je to, da je bil takrat v BiH, zanikal in neposrednih dokazov, da je storil to dejanje, ni. A obstaja vrsta posrednih dokazov, da je tam zagotovo bil. Med drugim so ga med redno kontrolo prometa ustavili prometni policisti, ki se jim je moral izkazati z vozniškim dovoljenjem. Prav tako so po ogledu kraja dejanja ob potoku našli puško, v kateri so bili še štirje naboji, in tudi tulec, ki je bil najden na mestu, kjer je v zasedi na Penavo čakal Ulčnik.
Ulčnik naj bi Penavi zameril, ker ta ni želel od njega kupiti traktorja.
Kot zadnjo pričo so še pred sodbo na glavni obravnavi zaslišali Marka Povšeta iz Nacionalnega preiskovalnega urada, ki je bil takrat, ko se je zgodil umor v Bosni in Hercegovini, pozneje pa še v Bistrici ob Sotli, še zaposlen na Policijski upravi Celje. Povedal je, da so bosanske kolege zaprosili za določene podatke glede golfa, ki je bil večer pred umorom v Bosni opažen v kraji Vitina in za katerega se je izkazalo, da je last Ulčnika.
12 let zapora je Jaka Ulčnik že odslužil.
»Takrat so mi tudi povedali še nekaj več o tem kaznivem dejanju, a je preiskava potekala počasi, tako da se je vmes zgodil še drugi umor pri nas, v Bistrici ob Sotli. Pozneje pa smo se z bosanskimi policisti sestali v Celju, kjer smo izmenjali nekatere informacije, in povedali so, da je Ulčnik pred umorom zagotovo bil na območju Vitine, eden od policistov ga je tudi prepoznal,« je dejal Povše.
Streljal v rokavicah
Milenko Penava je bil zahrbtno ustreljen v glavo.
Tožilka pa je odgovorila, da je obtoženi dejanje storil, ko je še bil prišteven, a je bila prištevnost zagotovo okrnjena. V zaključni besedi pa je tožilka Simona Kuzman Razgoršek izpostavila, da je Ulčniku dejanje zagotovo dokazano. Ne nazadnje je tudi izvedenec balistične stroke Franc Sablič povedal, da je lahko tudi manj izkušeni storilec brez težav zadel žrtev na razdalji 48 metrov, med razlogi za to kruto kaznivo dejanje pa je izpostavila še, da je Ulčnik žrtev poznal, ker sta z njegovim očetom poslovno sodelovala. Oba sta namreč imela v posesti žago, Ulčnik pa naj bi Penavi zameril, ker ta ni želel od njega kupiti traktorja, za katerega se je izkazalo, da je bil pred tem ukraden.
V Bistrici ob Sotli je Jaka Ulčnik konec junja 2005 s pištolo ustrelil brata Jožeta Ulčnika. Foto: Marko Feist
Žena pokojnega Penave je povedala, da naj bi Ulčnik nagovarjal njenega pokojnega moža, da bi ga seznanil s kom, ki se ukvarja s prepovedanimi drogami. Dejstvo je tudi, je poudarila tožilka v zaključni besedi, da je obtoženi Ulčnik lovsko puško pred umorom v Bosni ukradel domačinu Dragu Gmajniču, ki je tatvino opazil šele po nekaj dneh, a takoj posumil, da bi lahko za tem stal Ulčnik. Zato ga je začel tudi opazovati in ko mu je želel ukrasti še drugo puško, ga je zasačil pri dejanju in ga celo pridržal do prihoda policistov. Je imel pa Ulčnik, smo lahko slišali, nasploh orožje zelo rad, saj je imel doma tudi več pištol. Z eno od njih je tri mesece po umoru v Bosni v domači Bistrici ob Sotli ustrelil lastnega brata. Forenziki so tudi na puški, s katero je obsojeni streljal, našli sledi Ulčnikovega desnega kazalca.
Pri ravnanju z orožjem je bil Ulčnik zelo previden in je ravnal premišljeno, saj naj bi med streljanjem nosil rokavice. Čeprav naj bi preiskovalci v Bosni nekaj časa tavali v temi, pa se je krog osumljencev hitro zožil, ko je eden od kriminalistov ženi pokojnega Penave omenil, da so blizu hiše večer pred umorom videli avtomobil s celjsko registrsko tablico.
»Nada Penava je takrat takoj pomislila na Ulčnika,« je v zaključni besedi dejala tožilka. In sklenila, da pokojni Milenko Penava ni imel prav nobene možnosti, da ne bi padel pod streli, saj ga je Ulčnik ustrelil v hrbet. Da ni niti enega neposrednega dokaza, ki bi obtoženca povezal s kaznivim dejanjem umora, pa je v zaključni besedi dejal Ulčnikov zagovornik. Zato bi ga, po njegovem, morali oprostiti vseh očitkov. A sodišče je povsem sledilo obtožnici, oškodovance, ženo pokojnega in tri njegove otroke, pa s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.
