Od 30 žulijo klop samo še štirje

Od megalomanskega sojenja, vsaj kar se števila obtoženih tiče, so po treh letih od njegovega začetka zdaj ostale le še 110 strani dolge zaključne besede tožilca Mateja Peterce. Na zatožni klopi namreč sedijo le še štirje posamezniki, Gregor Krašnja, Zdenko Žinkovič, Bojan Jagodic Oven in Kristian Robar, ki naj bi bili na tak ali drugačen način vpleteni v domnevne zavarovalniške goljufije.

Avgusta pred tremi leti, ko se je sojenje pred ljubljanskim okrožnim sodnikom Martinom Jančarjem začelo, in to kot prvo v novi sodni dvorani na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, je tožilstvo preganjalo vsega skupaj 30 posameznikov. Le dva sta se odločila za priznanje krivde, za kar sta jo v zameno za to odnesla s pogojno zaporno kaznijo.

Med sojenjem se je nato zgodilo še več preobratov, saj je tožilstvo za skoraj vse, razen za omenjeno četverico, umaknilo obtožnico. Spredvidelo je, da bi jim težko dokazalo, da bi s sodelovanjem v zavarovalniški goljufiji pridobili določene finančne koristi. Največji problem tega kazenskega postopka naj bi bil namreč ravno v tem, da je imel sodni izvedenec, ko je pregledoval poškodbe skoraj stotih vozil, na voljo le fotografije poškodovanih avtomobilov. A ker so bile te v nekaterih primerih zelo slabe kakovosti, si na koncu niti z njimi ni mogel kaj veliko pomagati.

Poškodbe karoserije

Večji del očitkov, ki letijo na domnevna glavna akterja zavarovalniške goljufije, cenilca Krašnjo iz Ljubljane ter Žinkoviča, lastnika mengeškega podjetja Avto A–Ž (popravila, vzdrževanje in trgovina z avtomobili in deli), se nanaša prav na poškodbe karoserije. Te pa da bi bilo mogoče popraviti že s poliranjem ali čiščenjem, ne pa kar z zamenjavo celotnega dela. V nekaterih primerih, tako tožilec, teh delov Žinkovič sploh ni kupil oziroma je v računu, ki je nato romal na zavarovalnico, »lažno navedel, da je prejel dele in jih zamenjal na vozilu«.

V drugih pa da je tudi »zamenjal več delov na vozilu, čeprav zamenjava ni bila potrebna«. Krašnja pa da je vse te poškodbe na vozilu priznal, »čeprav je vedel, da ne odražajo dejanske škode«. Kar se tiče Robarja in Jagodica Ovna, naj bi, kot je prepričano tožilstvo, prijavila bodisi zrežirano nesrečo (Jagodic Oven) bodisi poškodbe, nastale na parkirišču s strani enega od tamkajšnjih voznikov (Robar).

Fiktivne poškodbe

Vse skupaj naj bi se dogajalo med letoma 2012 in 2015, ko naj bi Krašnja in Žinkovič s posameznimi vozniki sklenila pretkan dogovor. Na osnovi kasko zavarovanj so, kot je pisalo v osnovni obtožnici, na Zavarovalnici Triglav priglasili 99 fiktivnih škodnih dogodkov na avtomobilih, in sicer od poškodb do nesreč, ki pa se niso zgodile oziroma avtomobili sploh niso bili poškodovani. Uradno so poškodbe oziroma nesreče prijavljali kot dogodke na parkiriščih v Ljubljani, Domžalah, Mengšu, Trzinu, Vodicah, Kamniku in okolici.

Na fotografiji Gregor Krašnja (prva vrsta), Zdenko Žinkovič (v drugi vrsti) in Bojan Jagodic Oven, ki sedi v klopi levo. FOTO: Aleksander Brudar

Na vrsto sta nato stopila Krašnja in Žinkovič. Fiktivni škodni dogodek so namreč prijavili v poslovalnici Zavarovalnice Triglav v Trzinu, in sicer pri cenilcu Krašnji. Ta je avto pregledal in ocenil domnevno fiktivne poškodbe na njem ter tudi poskrbel za izplačila. Ker pa je bilo treba poškodbe še popraviti, je avto nato prevzel mehanik Žinkovič. Zavarovalnico Triglav naj bi oškodovali za okoli 140.000 evrov.

Četverica obtoženih je včeraj zaman pričakovala sodni epilog, saj je tožilec skupaj z obrambo po skoraj dveh urah branja zaključne besede ugotovil, da jo bo do konca uradnih ur sodišča v celoti zelo težko prebral. Od 110 strani mu jih je namreč ostalo še 90. Zato so sklenili poseben dogovor. Da naj sklepni govor obtoženim pa tudi njihovim zagovornikom prek elektronske pošte pošlje »v domače branje«. Prihodnji četrtek bo na obravnavi zaključne misli sporočila še obramba, predvidoma še istega dne pa bi tričlanski sodni senat lahko tudi že sporočil svojo končno odločitev.