OPEHARJENA
Od litijskega notarja nista izterjala niti ficka
Sodišče je odločilo, da Miroslav Bregar ni zagrešil napake. Stranke mu niso povedale, da na poplačilo čaka še en upnik.
Odpri galerijo
LITIJA – O litijskem notarju Miroslavu Bregarju je bilo v Novicah prelitega že kar veliko črnila, predvsem zaradi njegovega domnevnega nasilnega obračunavanja s sosedo iz Bitič Štefanijo Štrus in njenim sinom Alešem Štrusom. Medtem ko v tej kazenski zadevi sojenje še poteka, lahko že par dni v rokah brezskrbno drži sodbo v drugi, pravdni zadevi. Litijski okrajni sodnik Blaž Godec je namreč v celoti zavrnil 24.114 evrov težko tožbo, ki sta jo proti Bregarju vložila Igor Turk in Boštjan Kastelic, oba iz okolice Ivančne Gorice.
Celotna zgodba se vrti okoli odplačila 48.234 evrov dolga, ki ga je imela Turkova družina do avstrijske banke. Ta se je Bregarju, ko se je leta 2015 oglasila v njegovi notarski pisarni, zaupala, da so se kot dediči po pokojnem možu in očetu Ignaciju Kastelicu znašli v dolgovih, zaradi česar je avstrijska banka dala hipoteko na njihova kmetijska zemljišča. Za nakup zemljišč se
Notar Bregar je na sodišču zatrdil, da je na dan podpisa prodajne pogodbe še enkrat pogledal v zemljiško knjigo in da tam ni bilo vpisane nobene plombe tretjega upnika za hipoteko. Enako so storili čez nekaj dni, ko so od avstrijske banke dobili izbrisno pobotnico in pogoj, da morajo plačati do 8. maja, sicer bodo morali pobotnico vrniti. Stranke pa so mu povedale, da se jim s prodajo mudi, da bi si rešili streho nad glavo. Na začetku maja je tako notar banki nakazal denar, saj sta bila izpolnjena oba pogoja iz prodajnih pogodb (deponirana izbrisna pobotnica in umaknjen predlog za izvršbo), izvedel pa je tudi izbris pogodb. Takrat je tudi še enkrat preveril v zemljiški knjigi, a kakšne zaznambe novega upnika ni bilo. Predhodno pa ga o njem stranke niso obvestile. CSD-jeva odobritev posla, ki je prišla šele 17. maja, pa, kot je poudaril notar, ni bila pogoj za poplačilo banke. Če bi bila, bi v pogodbi zapisali, da se banka poplača po odobritvi CSD.
Po zaslišanju vseh prič in pregledu listinske dokumentacije je sodnik sklenil, da notar ni naredil napake oziroma da ni ravnal protipravno. »Sodišče meni, da ni potrebe po presoji, ali so tožeči stranki in prodajalci zavestno zamolčali upnika v prodajnih pogodbah in ga tako tudi niso omenili toženi stranki ali se je to zgodilo iz malomarnosti. Pri tem sodišče sicer bolj dopušča slednjo možnost, predvsem pa ugotavlja in sklepa, da so za to vedeli, tožene stranke pa o tem niso seznanili,« piše v sodbi litijskega okrajnega sodišča. In še, da tudi ni razloga, da notar tega podatka ne bi upošteval in ga v pogodbo izrecno zapisal.
Bregarju je sodišče dalo prav tudi glede nakazila denarja pred odločitvijo CSD. Pogodbi namreč nikjer nista določali, da je odobritev CSD pogoj, po katerem se kupnina lahko nakaže banki. Če bi notar res ravnal protipravno že maja tistega leta, tožnika, kot piše v sodbi, gotovo ne bi sodelovala z njim vse do konca leta 2015 in nato celo še spomladi leta 2016, ko jima je notar svetoval še v eni drugi zadevi. »Tudi to izkazuje, da tožena stranka ni kršila nobenih določb,« poudari sodnik in sklene, da sta Turk in Kastelic notarju dolžna plačati za 2349 evrov stroškov tega pravdnega postopka.
Celotna zgodba se vrti okoli odplačila 48.234 evrov dolga, ki ga je imela Turkova družina do avstrijske banke. Ta se je Bregarju, ko se je leta 2015 oglasila v njegovi notarski pisarni, zaupala, da so se kot dediči po pokojnem možu in očetu Ignaciju Kastelicu znašli v dolgovih, zaradi česar je avstrijska banka dala hipoteko na njihova kmetijska zemljišča. Za nakup zemljišč se
je takrat zanimal Boštjan Kastelic, ki je nato skupaj s Turkom zbral potreben denar. Tako bi se rešili bančne hipoteke. A predtem je bilo treba rešiti še en problem. Na strani štirih prodajalcev oziroma lastnikov podedovanih nepremičnin, med katerimi je bila mama obeh tožnikov (kot piše v sodbi, so prodajalci in oba kupca sorodstveno povezani tako, da je prodajalka mati obeh tožnikov, preostali trije prodajalci pa so polbratje in polsestre), sta bila mladoletna otroka. Zato je bilo treba za pravno veljavnost prodajne pogodbe še predhodno pridobiti odobritev centra za socialno delo (CSD).
Po poplačilu banke nov upnik
Da se pri poslu ne bi kaj zataknilo, so se aprila 2015 vsi odpravili k notarju Bregarju. »Tam smo zapisali prodajno pogodbo in izrecno povedali, da je še en upnik, ki se lahko usede na to lastništvo,« je na sodišču zatrdil Kastelic. V njej so se med drugim dogovorili, da bosta tožnika pri notarju deponirala kupnino za poplačilo dolga banki in da naj banko poplača šele, ko bo ta pri notarju deponirala notarsko overjena izbrisna dovoljenja za izbris hipotek. Poleg tega so v pogodbo zapisali, da ne bo več veljavna, če CSD posla do 23. 11. 2015 ne odobri. Oziroma da jima notar vrne deponirani denar.Notar Bregar je na sodišču zatrdil, da je na dan podpisa prodajne pogodbe še enkrat pogledal v zemljiško knjigo in da tam ni bilo vpisane nobene plombe tretjega upnika za hipoteko. Enako so storili čez nekaj dni, ko so od avstrijske banke dobili izbrisno pobotnico in pogoj, da morajo plačati do 8. maja, sicer bodo morali pobotnico vrniti. Stranke pa so mu povedale, da se jim s prodajo mudi, da bi si rešili streho nad glavo. Na začetku maja je tako notar banki nakazal denar, saj sta bila izpolnjena oba pogoja iz prodajnih pogodb (deponirana izbrisna pobotnica in umaknjen predlog za izvršbo), izvedel pa je tudi izbris pogodb. Takrat je tudi še enkrat preveril v zemljiški knjigi, a kakšne zaznambe novega upnika ni bilo. Predhodno pa ga o njem stranke niso obvestile. CSD-jeva odobritev posla, ki je prišla šele 17. maja, pa, kot je poudaril notar, ni bila pogoj za poplačilo banke. Če bi bila, bi v pogodbi zapisali, da se banka poplača po odobritvi CSD.
Zamolčali so mu pomemben podatek
Problem je namreč nastal 12. maja, ko je bila v zemljiški knjigi vknjižena hipoteka tretjega upnika. Kastelic in Turk (prvi je vložil 28.234 evrov, drugi pa 20.000) sta bila tako vsak ob polovico premoženja. »Ne boste mi podtikali nove zadeve Vaskrsić!« je bil na sodišču oster Bregar in opozoril, da se vse skupaj ne bi zgodilo, če bi izvršilni oddelek grosupeljskega okrajnega sodišča delal tako, kot bi moral. Kot pravi, je bila hipoteka vpisana v zemljiško knjigo štiri mesece po tem, ko je bilo o tem odločeno.Po zaslišanju vseh prič in pregledu listinske dokumentacije je sodnik sklenil, da notar ni naredil napake oziroma da ni ravnal protipravno. »Sodišče meni, da ni potrebe po presoji, ali so tožeči stranki in prodajalci zavestno zamolčali upnika v prodajnih pogodbah in ga tako tudi niso omenili toženi stranki ali se je to zgodilo iz malomarnosti. Pri tem sodišče sicer bolj dopušča slednjo možnost, predvsem pa ugotavlja in sklepa, da so za to vedeli, tožene stranke pa o tem niso seznanili,« piše v sodbi litijskega okrajnega sodišča. In še, da tudi ni razloga, da notar tega podatka ne bi upošteval in ga v pogodbo izrecno zapisal.
Bregarju je sodišče dalo prav tudi glede nakazila denarja pred odločitvijo CSD. Pogodbi namreč nikjer nista določali, da je odobritev CSD pogoj, po katerem se kupnina lahko nakaže banki. Če bi notar res ravnal protipravno že maja tistega leta, tožnika, kot piše v sodbi, gotovo ne bi sodelovala z njim vse do konca leta 2015 in nato celo še spomladi leta 2016, ko jima je notar svetoval še v eni drugi zadevi. »Tudi to izkazuje, da tožena stranka ni kršila nobenih določb,« poudari sodnik in sklene, da sta Turk in Kastelic notarju dolžna plačati za 2349 evrov stroškov tega pravdnega postopka.