OBSODILI SO JO

Od matere iztožil odškodnino, ker ga je zanemarjala

Dečka je mati zanemarjala. Za posledice je iztožil 130.000 evrov.
Fotografija: Zanemarjanje je na dečku pustilo nepopravljive posledice. Simbolična fotografija. FOTO: Getty Images/istockphoto
Odpri galerijo
Zanemarjanje je na dečku pustilo nepopravljive posledice. Simbolična fotografija. FOTO: Getty Images/istockphoto

Mati je 11-letnega sina puščala samega tudi čez noč, zaklenjenega v stanovanju. Ni mu kuhala, prala, ni hodil v šolo. Doma sta ga čakala prazen hladilnik ter stanovanje brez ogrevanja in elektrike. Bolj kot ne je bil prepuščen sam sebi.

Obdobje nehumanega ravnanja je trajalo približno leto in pol. Pristojni so materi sina odvzeli, ga nastanili najprej v krizni center, nato pa ga dodelili v vzgojo očetu. S tožbo, ki jo je vložil prek očeta kot zakonitega zastopnika, je od matere zahteval plačilo odškodnine zaradi pretrpljenih telesnih in duševnih bolečin ter strahu. Terjal je 291.500 evrov, in sicer 55.000 evrov za prestane telesne bolečine, 200.000 evrov za duševne bolečine ter 36.500 evrov zaradi pretrpljenega strahu.

Ker mati ni plačevala stroškov, v stanovanju ni bilo elektrike, ogrevanja, tople vode. Noči je v temi prebijal ob prižganih svečah, brez hrane, zaklenjen, bilo ga je hudo strah, strahovi niso izginili niti štiri leta po tem, ko se je preselil k očetu. Mati ni poskrbela, da bi hodil v šolo, zaradi česar je slabše dojemal učno snov in slabo sledil pouku.

Zanemarjanje je na dečku pustilo nepopravljive posledice tako na področju izobraževanja kot psihosocialnega razvoja, je med drugim ugotovila izvedenka klinične psihologije.

Mati ni poskrbela, da bi hodil v šolo, zaradi česar je slabše dojemal učno snov in slabo sledil pouku. FOTO: Dejan Javornik
Mati ni poskrbela, da bi hodil v šolo, zaradi česar je slabše dojemal učno snov in slabo sledil pouku. FOTO: Dejan Javornik

Obsodili so jo

Ker so mater pred leti v kazenskem postopku spoznali za krivo zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, se sodišče v pravdnem postopku ni posebej ukvarjalo s temeljem tožbenega zahtevka, saj je vezano na obsodilno sodbo v kazenskem postopku. Tako je v civilnem postopku odločalo le še o višini odškodnine.

Okrožno sodišče prve stopnje mu je prisodilo 90.000 evrov odškodnine, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od septembra 2018, višji tožbeni zahtevek pa zavrnilo. Denarni obliž za telesne bolečine je bil 45 tisočakov, 20 za pretrpljeni strah in 25 tisočakov za duševne bolečine.

Višje sodišče, kamor se je tožnik pritožil glede višine prisojene odškodnine, je delno ugodilo njegovi pritožbi in mu odškodnino zvišalo na 130.000 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi – za duševne bolečine s 25.000 evrov na 50.000, prav tako mu je zvišalo odškodnino za telesne bolečine na 55.000, posledično je glede na uspeh v pravdi spremenilo tudi odločitev o pravdnih stroških.

Tožnik je zoper sodbo višjega sodišča vložil predlog za dopustitev revizije in vrhovno sodišče mu je ugodilo. Sodbo bodo vrhovni sodniki vzeli pod drobnogled glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ko tožečemu nista v celoti priznali zahtevane odškodnine za strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije