KRUTOST BREZ PRIMERE

Olgi, ki je sekala glave, pomagal brat?

Zoper prleško krvnico kosmatincev vložena obtožnica. Hišnim ljubljenčkom je sekala glave, nato je kadavre pokopala zraven hiše.
Fotografija: Olgo Šparakl so obtožili obglavljanja psov in mačk.
Odpri galerijo
Olgo Šparakl so obtožili obglavljanja psov in mačk.

LJUTOMER – V Novicah smo v minulih tednih podrobno poročali o treh primerih trpinčenja, mučenja in ubijanja štirinožnih prijateljev, ki so se zgodili v Prlekiji, v trikotniku med Bunčani, Lukavci in Branoslavci. In medtem ko se je primer iz Lukavcev, kjer je neznanec v gozd odvrgel majhno psičko, zaprto v kartonsko škatlo, že uredil, saj so zanjo našli nov dom, je povsem drugače v dveh drugih primerih.



Po besedah tiskovne predstavnice PU Murska Sobota Suzane Rauš so ljutomerski policisti po poročanju Slovenskih novic preiskovali sum zastrupitve več psov. Po naših podatkih naj bi neznanec v Bunčanih zastrupil tretjino izmed 19 vaških psov; večino so rešili, nekaj pa jih je poginilo.
Glede neverjetne okrutnosti iz Branoslavcev pa nam je Rauševa potrdila, da so »policisti PP Ljutomer konec januarja obravnavali sum storitve kaznivega dejanja mučenja živali, ko je bila okrutno pokončana žival. Z zbiranjem obvestil in dokazov je bila podana kazenska ovadba zoper znana storilca za kaznivo dejanje mučenja živali po II. odstavku 341. člena KZ-1. Kaznivo dejanje se kaznuje z zaporom do dveh let.«
Poleg glavne osumljenke za poboj ali klanje štirinožcev – po naših zanesljivih podatkih gre za 63-letno Olgo Šparakl – so ovadili še njenega brata, 59-letnega Stanka Novaka, ki nas je tudi seznanil z dogajanjem in kaznivo dejanje prijavil policiji. Očitno so bili zbrani dokazi dovolj prepričljivi tudi za tožilce, ki so minule dni spisali obtožnico in jo že predali soboškim sodnikom.

Kako lahko nekdo kaj takega stori živalim?
Kako lahko nekdo kaj takega stori živalim?


Sestro prijavil, ko mu je ubila mačko

Olga Šparakl iz Branoslavcev, vasice s 180 prebivalci, naj bi najmanj tri leta obglavljala pse in mačke. Po naših podatkih naj bi pod njeno sekiro končalo vsaj pol ducata nemočnih živali. Kot nam je pripovedoval njen brat Stanko, je sestro pogosto opozarjal, da jo bo prijavil za vse nečednosti, ki jih počne, a se mu je samo smejala in se norčevala iz njega.
»Kaplja čez rob je bila, ko je Olga obglavila še mojo mačko. Zato sem vesel, da jo čaka kazen. Policistom sem pokazal, kje je zakopala zadnjo ubito mačko,« je povedal. Ali je Novak obtožen sostorilstva ali prikrivanja, bo pokazalo sojenje. Za komentar smo želeli vprašati Šparaklovo, storilko teh gnusnih dejanj, a z nami ni želela komunicirati.

Po dosedanjih spoznanjih so bile Olgine žrtve mucki in kužki. FOTO: GULIVER/THINKSTOCK
Po dosedanjih spoznanjih so bile Olgine žrtve mucki in kužki. FOTO: GULIVER/THINKSTOCK


»Vse več je nerazumnega trpinčenja živali. In prav to pripelje tudi do umorov in se samo sprašujemo, od kod toliko nasilja in nestrpnosti med ljudmi. Vse se začne z mučenjem živali, potem se prenese na ljudi. Vse se začne v družinah, premalo se naredi tudi v šolah, da bi se kaj spremenilo. In kaj lahko pričakujemo od otroka, ki vidi, kako njegova oče, mama ali sosed ubije kakšnega hišnega ljubljenčka?« je ob tej krutosti povedala priznana pomurska veterinarka Smilja Nabergoj.
»Prav na bruhanje mi gre, ko nam nekateri ljudje razlagajo, kako se znebijo nezaželenih mačk ali psov. Kje ste videli, da lahko živo bitje, majhno muco ali psička, daš v PVC-vrečko in odvržeš v gozd ali reko, živalci odsekaš glavo in vse skupaj vržeš v smeti ali zakoplješ za hišo? Poznam primer, ko je nekdo čistokrvnega psa dalmatinca utopil v Muri, tako da mu je okrog vratu zavezal težek kamen, in še bi lahko naštevala žalostne zgodbe. Nekoliko lepše je, čeprav tudi skrajno nehumano, če dajo mladiče v škatlo in jih odložijo pri vrtcu ali šoli. Toda, zakaj tako, ko pa je veliko možnosti za preprečitev razmnoževanja živali, če tega ne želimo. Moramo se vprašati, kaj smo naredili pri vzgoji otrok. Premalo naredijo starši, premalo tudi šole. Žal ob starših, ki so vajeni ubijanja živali, ne moremo nič boljšega pričakovati niti od otrok.«

Hiša groze v vasi Branoslavci
Hiša groze v vasi Branoslavci


Nabergojeva je s solznimi očmi pripovedovala o zgroženosti nad tovrstnim početjem, ki ga je vse več okrog nas. Po njenem bi za zapuščene živali lokalne skupnosti morale storiti več, ljudi je treba izobraževati, storilce takšnih gnusnih dejanj pa močno udariti po žepu ali poslati v zapor. »Šele takrat se bo stanje začelo izboljševati,« je prepričana veterinarka. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije