Operacija mu je podaljšala življenje
Ljubljana • Ko so Ljubljančanu pred šestimi leti pri 35 letih diagnosticirali glioblastom, izjemno agresiven možganski tumor, so mu na nevrološki kliniki ljubljanskega kliničnega centra (KC) pojasnili, da mu ne morejo kaj dosti pomagati. Predlagali so mu biopsijo za potrditev diagnoze, mu napovedali še približno pol leta življenja ter ponudili, da mu bodo ohranjali vitalne funkcije, dokler bo to mogoče.
S svojci je zato pomoč poiskal na kliniki v Hannovru, kjer so ga operirali in mu omogočili še 19 mesecev življenja. Od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je zahteval vračilo stroškov zdravljenja, a mu jih ta ni priznal, češ da bi lahko tako operacijo opravili tudi v Sloveniji in da niso bile izčrpane vse možnosti v domovini.
Po njegovi smrti je boj za vračilo stroškov nadaljevala njegova vdova in s pomočjo odvetnice Nine Cek ji je uspelo s tožbo na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču. To je ZZZS naložilo vračilo dobrih 50 tisočakov evrov stroškov operacije v Nemčiji ter 20 tisočakov obresti. Mnenje izvedenca, ki ga je sodišče pritegnilo k sodelovanju, namreč potrjuje, kar sta zakonca trdila ves čas: da je bilo zdravljenje v tujini nujno, ker v Sloveniji tovrstnega zdravljenja pacientu niso mogli zagotoviti kljub zatrjevanju KC Ljubljana, da bi lahko opravili enakovredno operacijo.
A je izvedenec nevrokirurgije, slovenskega rodu, nekoč zaposlen v slovenskem zdravstvenem sistemu, zdaj pa dela v Parizu, zavrnil trditve zdravnikov KC Ljubljana in potrdil, da takšne operacije, kot so jo izvedli v Hannovru, v Sloveniji 2015. niso mogli izpeljati. Bolniku in svojcem možnosti obsežnejšega operativnega posega v budnem stanju z namenom maksimalne varne odstranitve tumorja sploh niso ponudili, saj so se na take možnosti strokovnjaki pri nas šele pripravljali; izvedli so jo lahko šele leto pozneje. »Operacija v Hannovru je bila tako za bolnika edina sprejemljiva. Bolnik je bil deležen terapije, kakršno bi v prihodnje morali dobiti vsi podobni bolniki v Sloveniji, tudi tisti, ki si odhoda v tujino ne morejo privoščiti,« je sodišče v sodbi poudarilo stališče izvedenca.
Na hannovrski kliniki so Ljubljančanu uspešno odstranili 85 odstotkov tumorja, preostanek pa so poskušali uničiti z onkološkim zdravljenjem. Po operaciji se mu je stanje toliko izboljšalo, da je znova lahko samostojno opravljal vsakdanja opravila, česar prej ni mogel. In čeprav je tumor začel znova rasti, zaradi česar je 12. julija 2017 umrl, je zaradi operacije vendarle živel bistveno dlje, kot so mu napovedovali slovenski zdravniki, poudarja pooblaščenka pacientove vdove odvetnica Cek.
Del tožbenega zahtevka za vračilo stroškov za zdravljenje v Gemeinschaftspraxis für Strahlentherapie und Radioonkologie (GSR) in vračila stroškov za nakup zdravil v Nemčiji pa je delovno in socialno sodišče zavrnilo. Verjelo je mnenju konzilija onkološkega inštituta, da bi mu enakovredno postooperativno zdravljenje lahko ponudili tudi oni, in to že nekaj tednov po operaciji.
A je višje delovno sodišče ugodilo pritožbi odvetnice Cek in njeni stranki prisodilo tudi stroške hospitalizacije in zdravljenja po opravljenem posegu v višini dobrih 10 tisočakov. Od pacienta namreč ni mogoče zahtevati, da se takoj po operativnem posegu vrne v Slovenijo, za uspešno zdravljenje pa je izjemno pomembno, da se onkološko zdravljenje začne takoj po operaciji in ne z zamikom nekaj tednov.
Skupni znesek odškodnine ter obresti in pritožbenih stroškov je tako dobrih 86.000 evrov, glede na stoodstotni uspeh v pravdi pa se vdovi tudi povrne stroške postopka v celoti.
