DELOVNO SODIŠČE
Ostal brez obeh služb
Nekdanji državni sekretar Darko Stare tožil KPK. Delovno sodišče ga je zavrnilo.
Odpri galerijo
Darku Staretu je delovno razmerje prenehalo septembra 2014, je sklenilo sodišče. FOTO: Uroš Hočevar
Darko Stare, nekdanji državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, se ne bo vrnil v staro službo na komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), kot je to poskušal neuspešno doseči s tožbo v delovnem sporu. Po prvostopenjskem je zdaj še višje delovno sodišče sklenilo, da ga protikorupcijska komisija ni bila dolžna sprejeti nazaj v službo, potem ko so ga odslovili s pravosodnega ministrstva, saj avtomatizma vrnitve na delovno mesto ni.
Stare je vztrajal, da mu pogodba o zaposlitvi, ki jo je sklenil 9. maja 2006 (oziroma aneks od 31. marca 2011) za delovno mesto na KPK, ni prenehala z nastopom funkcije državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu. Na to funkcijo je bil imenovan septembra 2014 v času vlade Mira Cerarja, ko ga je vlada Marjana Šarca 13. septembra 2018 razrešila s te funkcije, se je poskušal vrniti na KPK, kjer je bil pred imenovanjem za državnega sekretarja vodja službe za nadzor in preiskave (še pred tem pa namestnik direktorja Sove).
Na KPK so ga zavrnili s pojasnilom, da pri njih ni več zaposlen. Zato je s tožbo poskušal doseči, da bi mu pogodba o zaposlitvi veljala še od 14. septembra 2018 do izdaje prvostopenjske sodbe maja lani in da bi mu za ta čas KPK plačala vsa obvezna zavarovanja in prispevke ter mu za vsak mesec izplačala skoraj 2400 evrov neto nadomestila plače (kar bi naneslo skoraj 20.000 evrov), poleg tega še denarno povračilo v višini 67 tisočakov.
Trdi namreč, da ni vedel, da mu je ob nastopu funkcije državnega sekretarja prenehalo delovno razmerje na KPK, saj da ni bilo nobenega takšnega akta oziroma tega ni imel v zavesti, povrhu pa da mu ga na komisiji niso odpovedali na predpisani način.
Skliceval se je na zakon o funkcionarjih v državnih organih in zakon o vladi, češ da ima funkcionar pravico do nadaljevanja zaposlitve pri delodajalcu pred nastopom funkcije, in šele če to objektivno ni možno, pravico do denarnega nadomestila. A je sodišče pravnomočno razsodilo, da je takšno stališče neutemeljeno, saj zakon priznava le pravico do nadomestila plače za določen čas po prenehanju funkcije, ne pa tudi pravice državnega sekretarja do vrnitve na delo k prejšnjemu delodajalcu.
Staretu je delovno razmerje pri KPK prenehalo na podlagi pisnega sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi 26. septembra 2014.
Kot sporazum o prenehanju delovnega razmerja je sodišče štelo potrdilo, da je Stare prejel delovno knjižico ob prenehanju delovnega razmerja na KPK, ter uradni zaznamek, v katerem je potrdil vračilo službenih kratic in ključev. Komisija ga je na podlagi odločbe o imenovanju za državnega sekretarja odjavila iz obveznih socialnih zavarovanj, s Staretom pa tudi ni sklenila pogodbe o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.
V uradnem zaznamku 29. septembra 2014 je KPK izrecno zapisala oziroma odločila, da mu je delovno razmerje prenehalo pet dni pred tem, Stare pa zoper to ni uveljavljal varstva pravic, kar pomeni, da v sodnem postopku ne more uveljavljati sodnega varstva. KPK ga ni bila dolžna sprejeti nazaj v službo, delovno razmerje pa mu je zakonito prenehalo septembra 2014, ko je nastopil funkcijo državnega sekretarja, je pravnomočno sklenilo sodišče.
Stare je vztrajal, da mu pogodba o zaposlitvi, ki jo je sklenil 9. maja 2006 (oziroma aneks od 31. marca 2011) za delovno mesto na KPK, ni prenehala z nastopom funkcije državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu. Na to funkcijo je bil imenovan septembra 2014 v času vlade Mira Cerarja, ko ga je vlada Marjana Šarca 13. septembra 2018 razrešila s te funkcije, se je poskušal vrniti na KPK, kjer je bil pred imenovanjem za državnega sekretarja vodja službe za nadzor in preiskave (še pred tem pa namestnik direktorja Sove).
Darku Staretu je delovno razmerje prenehalo septembra 2014, je sklenilo sodišče. FOTO: Uroš Hočevar
Na KPK so ga zavrnili s pojasnilom, da pri njih ni več zaposlen. Zato je s tožbo poskušal doseči, da bi mu pogodba o zaposlitvi veljala še od 14. septembra 2018 do izdaje prvostopenjske sodbe maja lani in da bi mu za ta čas KPK plačala vsa obvezna zavarovanja in prispevke ter mu za vsak mesec izplačala skoraj 2400 evrov neto nadomestila plače (kar bi naneslo skoraj 20.000 evrov), poleg tega še denarno povračilo v višini 67 tisočakov.
Niso ga bili dolžni sprejeti nazaj
Trdi namreč, da ni vedel, da mu je ob nastopu funkcije državnega sekretarja prenehalo delovno razmerje na KPK, saj da ni bilo nobenega takšnega akta oziroma tega ni imel v zavesti, povrhu pa da mu ga na komisiji niso odpovedali na predpisani način.
Skliceval se je na zakon o funkcionarjih v državnih organih in zakon o vladi, češ da ima funkcionar pravico do nadaljevanja zaposlitve pri delodajalcu pred nastopom funkcije, in šele če to objektivno ni možno, pravico do denarnega nadomestila. A je sodišče pravnomočno razsodilo, da je takšno stališče neutemeljeno, saj zakon priznava le pravico do nadomestila plače za določen čas po prenehanju funkcije, ne pa tudi pravice državnega sekretarja do vrnitve na delo k prejšnjemu delodajalcu.
Staretu je delovno razmerje pri KPK prenehalo na podlagi pisnega sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi 26. septembra 2014.
Kot sporazum o prenehanju delovnega razmerja je sodišče štelo potrdilo, da je Stare prejel delovno knjižico ob prenehanju delovnega razmerja na KPK, ter uradni zaznamek, v katerem je potrdil vračilo službenih kratic in ključev. Komisija ga je na podlagi odločbe o imenovanju za državnega sekretarja odjavila iz obveznih socialnih zavarovanj, s Staretom pa tudi ni sklenila pogodbe o mirovanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.
67
tisočakov nadomestila in prispevkov je zahteval.
tisočakov nadomestila in prispevkov je zahteval.
V uradnem zaznamku 29. septembra 2014 je KPK izrecno zapisala oziroma odločila, da mu je delovno razmerje prenehalo pet dni pred tem, Stare pa zoper to ni uveljavljal varstva pravic, kar pomeni, da v sodnem postopku ne more uveljavljati sodnega varstva. KPK ga ni bila dolžna sprejeti nazaj v službo, delovno razmerje pa mu je zakonito prenehalo septembra 2014, ko je nastopil funkcijo državnega sekretarja, je pravnomočno sklenilo sodišče.
