Brat in prijatelj v nesreči umrla, on ostal brez treh udov
Petnajstega decembra 2013 se je ob pol štirih ponoči na ravnem delu avtoceste med Sežano in razcepom proti Ljubljani in Kopru (Gabrk) zgodila izredno huda prometna nesreča. V njej sta umrla dva romunska državljana, življenje tretjega pa je nekaj časa viselo na nitki. Nesrečo je sicer preživel, a z grozljivimi posledicami, ki so njegovo življenje in življenje njegovih bližnjih močno prizadele.
Kot so takrat poročali s policije, je 35-letni Romun po avtocesti od Fernetičev proti Ljubljani vozil kombinirano vozilo s prikolico, na kateri je imel naložen avto. Nekaj sto metrov naprej od počivališča Povir oziroma tik pred razcepom avtoceste proti Ljubljani in Kopru ga je menda na ravnem delu prehiteval osebni avto. Med prehitevanjem sta se vozili oplazili, nakar je kombi s prikolico katapultiralo v desni steber avtocestnega portala, okoli njega se je s sprednjim delom povsem ovil. Prikolico je odtrgalo in je končala s kolesi navzgor na pobočju pod avtocesto. Takoj po silovitem trku se je kombi vnel in začel goreti. Ukleščenega šoferja in sopotnika niso mogli rešiti in sta skoraj zoglenela v gorečem vozilu, tretjemu sopotniku, takrat 36-letnemu Romunu, pa se je uspelo izvleči, a z grozljivimi posledicami.
Pol ure v gorečem vozilu
Pri svojih 36 letih je utrpel amputacijo obeh nog, leve roke in ušesa, imel je opekline po 66 odstotkih telesa, več zlomov kolka, pretrganje mezenterične arterije in traheotomijo zaradi vdihovanja strupenih plinov, poleg tega trpi za hudo posttravmatično depresijo. Okvalificiran je kot stoodstotni invalid, trajno nesposoben za vsakršno delo, saj mu je ostala le ena roka. Po trčenju je najmanj pol ure v gorečem vozilu, iz katerega se zaradi ukleščenosti ni mogel rešiti, čakal na pomoč reševalcev. Medtem ko so ga ožigali ognjeni zublji, ga je dušil dim in mu je zoglenela roka, je bil priča smrti svojih sopotnikov, brata in dobrega prijatelja. Ves čas je bil pri zavesti, dokler niso prišli reševalci.
V sodni praksi ni najti tako hudega primera izgube telesnih okončin (kar treh naenkrat) in hkrati tako hudih poškodb kože.
Hujšega strahu, kot ga je doživel, si ni mogoče niti predstavljati, je višje sodišče pritrdilo prvostopenjskemu na navedbe tožene zavarovalnice, da je prisojena odškodnina tako za strah kot za druge oblike (ne)premoženjske škode (zaradi skaženosti, zmanjšanja življenjskih aktivnosti …) previsoka. Vse življenje bo potreboval proteze in pomoč drugih, njegovo gibanje je izjemno omejeno, prav tako socialno življenje. V sodni praksi ni najti tako hudega primera izgube telesnih okončin (kar treh naenkrat) in hkrati tako hudih poškodb kože. Glede na deformiranost in še preostalo funkcionalnost telesa je očitno, da gre pri njem za primer t. i. katastrofalne škode, se je strinjalo višje sodišče.
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mu pripada odškodnina v višini 285.000 od skupaj zahtevanih 365.000 evrov, njegovim trem družinskim članom kot posrednim oškodovancem pa so bile priznane odškodnine v zneskih 35.000 evrov (njegovi ženi, ki je bila ob nezgodi stara 30 let) in 26.000 evrov vsakemu otroku, ki sta bila v času nezgode stara 14 in 10 let, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. decembra 2016.
Višje sodišče, ki je sodbo tehtalo po pritožbi tožene stranke v delu, v katerem priznana odškodnina presega znesek 160.000 evrov, je pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v obrestnem delu zahtevka, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper sodbo višjega sodišča je tožena stran vložila predlog za dopustitev revizije, a je to vrhovno sodišče pred meseci zavrnilo kot neutemeljeno.
