PADEC S PODESTA
Padel na brata in mu zlomil nogo
Deček je padel s podesta. Odgovoren lastnik hiše, ker ni postavil ograje.
Odpri galerijo
Značaj poškodbe bo vplival tudi na njegovo izbiro poklica, trdijo starši. FOTO: Getty Images
Družinski obisk pri znancu februarja pred osmimi leti se je za dve leti in pol starega fantiča končal na urgenci. Ko se je namreč družina okoli desetih zvečer odpravljala domov, je nanj s hišnega podesta padel starejši brat in mu zlomil nogo. Sodišče je odgovornost za dogodek pravnomočno pripisalo lastniku hiše in njegovi zavarovalnici naložilo plačilo 15.000 evrov odškodnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. A bo o sodbi odločalo vrhovno sodišče.
Starši, ki so tožbo vložili v imenu fantiča, so v pritožbi višjem sodišču vztrajali, da mu je sodišče prve stopnje prisodilo prenizko odškodnino. Značaj poškodbe bo namreč vplival tudi na njegovo izbiro poklica, saj ne bo mogel opravljati dela, pri katerem se dlje stoji, hodi, ali terenskih del. Hodi postrani, zaradi česar ga drugi otroci dražijo in zafrkavajo, zato se živcira in joče.
Tožena zavarovalnica po drugi strani navaja, da je vzrok za nezgodo zgolj nesreča, ki je posledica ravnanja tožnika samega, za kar pa ni mogoče naprtiti odgovornosti lastniku hiše. Od povprečno skrbnega človeka namreč ni pričakovati, da bo predvidel, da bo na fantiča padel njegov brat. Ta se je vzpenjal po stopnicah brez ograje na podest, ki prav tako nima ograje, zato mora biti bolj previden, starši pa so dolžni poskrbeti za varno vzpenjanje in sestopanje svojih mladoletnih otrok po takšnih stopnicah. Lastniku hiše ni mogoče naložiti, da zgradi ograjo, saj mu tega ne nalaga noben predpis.
Zavarovalnica meni, da je podana vsaj deljena odgovornost oziroma soprispevek staršev, saj bi morala primarno poskrbeti za svoja otroka, ter soprispevek obeh mladoletnih otrok. Sicer pa je mlajši deček pred nezgodo že varno zapustil neograjeno stopnišče ter bil na dvorišču, ko je nanj padel njegov brat, ki se je na stopnišču spotaknil. Izvedenec je ugotovil, da poškodba ni oziroma ne bo pustila nobenih funkcionalnih trajnih posledic, da bi bile njegove življenjske aktivnosti po končani rasti zato zmanjšane, trdi zavarovalnica.
Pritožbeno sodišče se je strinjalo s prvostopenjskim, da sta bila otroka, ki sta z mamo čakala očeta na dvorišču, ves čas pod njenim nadzorom, a se je starejši deček izmuznil mimo očeta, kar je bilo dovolj za nesrečo. Lastniku hiše je tako po mnenju sodišča mogoče očitati opustitev dolžnega ravnanja, to je, da ni postavil ograje na podestu in stopnišču, kar je bil vzrok za padec brata na tožnika.
Višje sodišče je zato obe pritožbi zavrnilo in potrdilo ugotovitev okrožnega sodišča, da je deček zgrešil stopnice in padel na mlajšega brata, ki je stal spodaj, pri čemer je bil vzrok za padec neobstoj zaščitne ograje. Pravilna je tudi ugotovitev, da je lastnik hiše ravnal nedopustno, ko visokega podesta ni zavaroval z ograjo.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena zavarovalnica vložila predlog za dopustitev revizije glede treh pravnih vprašanj in vrhovno sodišče je revizijo dopustilo, o njej pa še ni odločilo.
Lastnik hiše je odgovoren, ker ni postavil ograje na podestu in stopnišču. Fotografija je simobilična. FOTO: Tomi Lombar
Starši, ki so tožbo vložili v imenu fantiča, so v pritožbi višjem sodišču vztrajali, da mu je sodišče prve stopnje prisodilo prenizko odškodnino. Značaj poškodbe bo namreč vplival tudi na njegovo izbiro poklica, saj ne bo mogel opravljati dela, pri katerem se dlje stoji, hodi, ali terenskih del. Hodi postrani, zaradi česar ga drugi otroci dražijo in zafrkavajo, zato se živcira in joče.
Tožena zavarovalnica po drugi strani navaja, da je vzrok za nezgodo zgolj nesreča, ki je posledica ravnanja tožnika samega, za kar pa ni mogoče naprtiti odgovornosti lastniku hiše. Od povprečno skrbnega človeka namreč ni pričakovati, da bo predvidel, da bo na fantiča padel njegov brat. Ta se je vzpenjal po stopnicah brez ograje na podest, ki prav tako nima ograje, zato mora biti bolj previden, starši pa so dolžni poskrbeti za varno vzpenjanje in sestopanje svojih mladoletnih otrok po takšnih stopnicah. Lastniku hiše ni mogoče naložiti, da zgradi ograjo, saj mu tega ne nalaga noben predpis.
Zavarovalnici lastnika hiše je sodišče naložilo plačilo 15.000 evrov odškodnine.
Zavarovalnica meni, da je podana vsaj deljena odgovornost oziroma soprispevek staršev, saj bi morala primarno poskrbeti za svoja otroka, ter soprispevek obeh mladoletnih otrok. Sicer pa je mlajši deček pred nezgodo že varno zapustil neograjeno stopnišče ter bil na dvorišču, ko je nanj padel njegov brat, ki se je na stopnišču spotaknil. Izvedenec je ugotovil, da poškodba ni oziroma ne bo pustila nobenih funkcionalnih trajnih posledic, da bi bile njegove življenjske aktivnosti po končani rasti zato zmanjšane, trdi zavarovalnica.
Pritožbeno sodišče se je strinjalo s prvostopenjskim, da sta bila otroka, ki sta z mamo čakala očeta na dvorišču, ves čas pod njenim nadzorom, a se je starejši deček izmuznil mimo očeta, kar je bilo dovolj za nesrečo. Lastniku hiše je tako po mnenju sodišča mogoče očitati opustitev dolžnega ravnanja, to je, da ni postavil ograje na podestu in stopnišču, kar je bil vzrok za padec brata na tožnika.
Sodišče je odgovornost za dogodek pravnomočno pripisalo lastniku hiše.
Višje sodišče je zato obe pritožbi zavrnilo in potrdilo ugotovitev okrožnega sodišča, da je deček zgrešil stopnice in padel na mlajšega brata, ki je stal spodaj, pri čemer je bil vzrok za padec neobstoj zaščitne ograje. Pravilna je tudi ugotovitev, da je lastnik hiše ravnal nedopustno, ko visokega podesta ni zavaroval z ograjo.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena zavarovalnica vložila predlog za dopustitev revizije glede treh pravnih vprašanj in vrhovno sodišče je revizijo dopustilo, o njej pa še ni odločilo.
