TOŽBA
Padel na ledu in iztožil 15.000 evrov
Zimska služba je svoje storitve opravljala neredno in neustrezno.
Odpri galerijo
Pred štirimi leti si je zlomil gleženj. FOTO: Roman Šipić
Medtem ko ponekod komajda preživljajo peklensko vročino, si bomo čez nekaj mesecev verjetno zaželeli kakšno stopinjo več. Vsakoletne zimske nevšečnosti so lahko namreč še kako neprijetne in nevarne. Tako je bilo tudi za moškega, ki je januarja pred štirimi leti padel na neočiščenem in spolzkem pločniku, na katerem je bil led oziroma zglajen sneg.
Bila je nedelja in zimska služba, čeprav je zapadel nov sneg, ni opravila svojega dela. Pluženje s posipanjem so namreč izvajali dan prej in dan pozneje. In čeprav je moški videl, da so tla spolzka, in je zato hodil tik ob steni, počasi in previdno, imel pa je obute zimske čevlje s profilom ter je hodil za partnerico, ki ni padla, je sam padel. Posledice so bile hude, saj je utrpel kompliciran zlom gležnja.
Sodišče prve stopnje mu je prisodilo odškodnino 15.000 evrov. Pojasnilo je namreč, da je zimska služba svoje storitve opravljala neredno in neustrezno. Tožena občina se je obrnila tudi na višje sodišče, to je pritožbo zavrnilo. A je občina vztrajala in se je s predlogom o reviziji obrnila še na vrhovno sodišče. Predlagala je, da sodbi sodišč nižjih stopenj spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma vsaj ugotovi, da znaša tožnikov soprispevek k nastalemu škodnemu dogodku 70 odstotkov.
Bistvo problema, ki ga vidi pritožnik, je (kakor izhaja tudi iz sodne prakse), da je zahteva do vzdrževalca, da v vsakem trenutku in na vsakem delu pločnika zagotavlja popolno suhost pločnika, pretirano stroga. Pločnik, na katerem je le ledena zaplata oziroma je zasnežen, namreč predstavlja za normalno pazljivega pešca v zimskem času pri temperaturah pod lediščem še vedno normalno pohodno površino.
»Od vzdrževalca je mogoče zahtevati le tisto, kar bi moral v okoliščinah posameznega primera storiti posebej skrben strokovnjak in kar sodi v okvir življenjsko razumnega pričakovanja,« meni pritožnik. Treba pa se je vprašati tudi, ali bi bil povprečno skrben človek v enakih okoliščinah sposoben predvideti, da lahko z nepozorno in nepazljivo hojo pripomore k padcu. »Tožniku so bile vremenske razmere poznane, zato se je od njega pričakovala večja skrbnost pri hoji. Isto pot je prehodila tudi tožnikova partnerica, ki ni padla,« so zapisali v predlogu revizije.
A je vrhovno sodišče pred kratkim odločilo, da revizija ni utemeljena. Slovenska sodna praksa glede padcev in poškodb na poledenelih javnih površinah sicer kaže, da je najprej ključno, ali se je zimska služba izvajala redno in ustrezno glede na razmere. Če je tako, bi lahko sicer ugotavljali, ali je storila vse, kar je v njeni moči, saj v praksi od vzdrževalca ceste res ni mogoče zahtevati, da na vsakem delu ceste in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje. To pa torej ne pomeni, da zimske službe glede na potrebo in zimske razmere sploh ni treba redno opravljati. Pločnik je bil namreč v celoti neočiščen in zimska služba tistega dne ni delala, čeprav je zapadel nov sneg in je bila debelina nove snežne odeje 8 centimetrov in bi bilo to nujno.
»Ker vzdrževalec snega ni odstranil oziroma se ta tudi ni talil, ker pločnik ni bil posoljen, so ga uporabniki pločnika shodili in je nastal zglajen sneg ali celo led, ki je bil izjemno spolzek,« so zapisali vrhovni sodniki. Celotna ulična površina, kjer je pešec sploh lahko stopal, je bila tako okovana v led. Če bi vzdrževalec ukrepal, kot mu je nalagalo dolžno ravnanje, bi škodo lahko preprečil, so sklenili vrhovni sodniki in dodali, da moški v ničemer ni prispeval k dogodku, saj je bil izjemno previden, pa je vseeno padel.
Bila je nedelja in zimska služba, čeprav je zapadel nov sneg, ni opravila svojega dela. Pluženje s posipanjem so namreč izvajali dan prej in dan pozneje. In čeprav je moški videl, da so tla spolzka, in je zato hodil tik ob steni, počasi in previdno, imel pa je obute zimske čevlje s profilom ter je hodil za partnerico, ki ni padla, je sam padel. Posledice so bile hude, saj je utrpel kompliciran zlom gležnja.
Sodišče prve stopnje mu je prisodilo odškodnino 15.000 evrov. Pojasnilo je namreč, da je zimska služba svoje storitve opravljala neredno in neustrezno. Tožena občina se je obrnila tudi na višje sodišče, to je pritožbo zavrnilo. A je občina vztrajala in se je s predlogom o reviziji obrnila še na vrhovno sodišče. Predlagala je, da sodbi sodišč nižjih stopenj spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma vsaj ugotovi, da znaša tožnikov soprispevek k nastalemu škodnemu dogodku 70 odstotkov.
Prestroge zahteve do vzdrževalca
Bistvo problema, ki ga vidi pritožnik, je (kakor izhaja tudi iz sodne prakse), da je zahteva do vzdrževalca, da v vsakem trenutku in na vsakem delu pločnika zagotavlja popolno suhost pločnika, pretirano stroga. Pločnik, na katerem je le ledena zaplata oziroma je zasnežen, namreč predstavlja za normalno pazljivega pešca v zimskem času pri temperaturah pod lediščem še vedno normalno pohodno površino.
»Od vzdrževalca je mogoče zahtevati le tisto, kar bi moral v okoliščinah posameznega primera storiti posebej skrben strokovnjak in kar sodi v okvir življenjsko razumnega pričakovanja,« meni pritožnik. Treba pa se je vprašati tudi, ali bi bil povprečno skrben človek v enakih okoliščinah sposoben predvideti, da lahko z nepozorno in nepazljivo hojo pripomore k padcu. »Tožniku so bile vremenske razmere poznane, zato se je od njega pričakovala večja skrbnost pri hoji. Isto pot je prehodila tudi tožnikova partnerica, ki ni padla,« so zapisali v predlogu revizije.
A je vrhovno sodišče pred kratkim odločilo, da revizija ni utemeljena. Slovenska sodna praksa glede padcev in poškodb na poledenelih javnih površinah sicer kaže, da je najprej ključno, ali se je zimska služba izvajala redno in ustrezno glede na razmere. Če je tako, bi lahko sicer ugotavljali, ali je storila vse, kar je v njeni moči, saj v praksi od vzdrževalca ceste res ni mogoče zahtevati, da na vsakem delu ceste in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje. To pa torej ne pomeni, da zimske službe glede na potrebo in zimske razmere sploh ni treba redno opravljati. Pločnik je bil namreč v celoti neočiščen in zimska služba tistega dne ni delala, čeprav je zapadel nov sneg in je bila debelina nove snežne odeje 8 centimetrov in bi bilo to nujno.
»Ker vzdrževalec snega ni odstranil oziroma se ta tudi ni talil, ker pločnik ni bil posoljen, so ga uporabniki pločnika shodili in je nastal zglajen sneg ali celo led, ki je bil izjemno spolzek,« so zapisali vrhovni sodniki. Celotna ulična površina, kjer je pešec sploh lahko stopal, je bila tako okovana v led. Če bi vzdrževalec ukrepal, kot mu je nalagalo dolžno ravnanje, bi škodo lahko preprečil, so sklenili vrhovni sodniki in dodali, da moški v ničemer ni prispeval k dogodku, saj je bil izjemno previden, pa je vseeno padel.
