PADEC
Padel zaradi drsečih tal
Uslužbencu spodrsnilo na mokrem marmorju. K padcu prispevala neprimerna obutev.
Odpri galerijo
Toženka se je zagovarjala, da je delavci niso opozorili na mokra tla. FOTO: Leon Vidic
Možakarju, ki je sicer delal kot pisarniški delavec, je 9. decembra 2011 spodrsnilo na mokrih tleh pred vrati dvigala v službi. Skušal se je ujeti na roko, a je padel in ob tem celo izgubil zavest. Posledice padca bo čutil vse življenje, sodišče pa mu je zato prisodilo odškodnino in mesečno rento. Odločilo je tudi, da je k nesreči prispeval z neprimerno obutvijo.
Ob padcu je utrpel pretres možganov, udarnino glave, rame, zapestja in prsnega koša, v posledici padca pa še vedno trpi za glavoboli, vrtoglavico, utrujenostjo, depresivnostjo. Zaradi okvare notranjega sfinktra, nastale v posledici padca, se je pri njem pojavila tudi inkontinenca urina in blata, težave ima na kognitivnem in verbalnem področju. Po dolgotrajnem bolniškem staležu se je invalidsko upokojil.
Sodišče je, sklicevaje se na mnenje izvedenca za varnost pri delu, pojasnilo, da tožena stranka ni zagotovila varnega delovnega okolja, kjer tla ne bi drsela: spolzkost tal bi lahko preprečili z uporabo protizdrsnih čistil, lahko bi jedkali marmor ali postavili preproge. Po mnenju sodišča je uslužbenec k nesreči soprispeval, in to v višini 30 odstotkov, saj ni bil primerno obut. Trdil je sicer, da je imel obute usnjene čevlje s spuščenim zadnjim robom, a se je izkazalo, da gre za navadne natikače.
Toženka je zatrjevala, da je padel, ker je izgubil zavest, in ne zaradi spolzkih tal, češ da to izhaja s posnetka nadzorne kamere, vendar tega posnetka sodišču ni nikoli predložila. Izvedenec medicinske stroke je potrdil, da se je tožnik pri padcu lovil z desno roko in jo tudi poškodoval, kar pomeni, da je bil v času padca pri zavesti.
Zoper sodbo sta se pritožila tako tožnik, ki je menil, da mu ni mogoče pripisati soprispevka, kot tožena stranka, ki je trdila, da je njegov soprispevek še višji in da sama ni odgovorna za dogodek. Pritožbeno sodišče je sodbo prvič razveljavilo, nakar je okrožno sodišče v ponovljenem postopku zaključilo, da je tožnik padel zaradi drsečih tal, pri čemer niti ni bistveno, ali so bila tla suha ali mokra.
Sodišče prve stopnje mu je ob upoštevanju njegovega soprispevka (in odštetju invalidnine, ki jo prejema) dosodilo 39.952 evrov odškodnine z obrestmi, prisodilo mu je tudi poplačilo za premoženjsko škodo in dobrih 300 evrov rente (to mu je priznalo zaradi nižjega dohodka oziroma razlike med invalidsko pokojnino in plačo, ki bi jo sicer prejemal). V presežku je za 128.184 evrov zavrnilo tožbeni zahtevek, prav tako plačilo višje mesečne rente. Naložilo mu je vračilo več tisoč evrov pravdnih stroškov.
Višje sodišče je v drugo pritožbi tožnika delno ugodilo in mu skupno odškodnino za tako imenovano nepremoženjsko škodo zvišalo na 40.057 evrov na račun dodatka za tujo pomoč. Vrhovno sodišče, ki se je v revizijskem postopku ukvarjalo predvsem z vprašanjem, ali se invalidnina odšteva od odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali ne, je nekoliko spremenilo odškodnino za posamezne oblike škode in skupni denarni obliž zvišalo za skoraj pet tisočakov.
Vrhovno sodišče je zvišalo skupno odškodnino. FOTO: Marko Feist
Ob padcu je utrpel pretres možganov, udarnino glave, rame, zapestja in prsnega koša, v posledici padca pa še vedno trpi za glavoboli, vrtoglavico, utrujenostjo, depresivnostjo. Zaradi okvare notranjega sfinktra, nastale v posledici padca, se je pri njem pojavila tudi inkontinenca urina in blata, težave ima na kognitivnem in verbalnem področju. Po dolgotrajnem bolniškem staležu se je invalidsko upokojil.
Sodišče je, sklicevaje se na mnenje izvedenca za varnost pri delu, pojasnilo, da tožena stranka ni zagotovila varnega delovnega okolja, kjer tla ne bi drsela: spolzkost tal bi lahko preprečili z uporabo protizdrsnih čistil, lahko bi jedkali marmor ali postavili preproge. Po mnenju sodišča je uslužbenec k nesreči soprispeval, in to v višini 30 odstotkov, saj ni bil primerno obut. Trdil je sicer, da je imel obute usnjene čevlje s spuščenim zadnjim robom, a se je izkazalo, da gre za navadne natikače.
Toženka je zatrjevala, da je padel, ker je izgubil zavest, in ne zaradi spolzkih tal, češ da to izhaja s posnetka nadzorne kamere, vendar tega posnetka sodišču ni nikoli predložila. Izvedenec medicinske stroke je potrdil, da se je tožnik pri padcu lovil z desno roko in jo tudi poškodoval, kar pomeni, da je bil v času padca pri zavesti.
Zoper sodbo sta se pritožila tako tožnik, ki je menil, da mu ni mogoče pripisati soprispevka, kot tožena stranka, ki je trdila, da je njegov soprispevek še višji in da sama ni odgovorna za dogodek. Pritožbeno sodišče je sodbo prvič razveljavilo, nakar je okrožno sodišče v ponovljenem postopku zaključilo, da je tožnik padel zaradi drsečih tal, pri čemer niti ni bistveno, ali so bila tla suha ali mokra.
Spolzkost tal bi lahko preprečili z uporabo protizdrsnih čistil, jedkanjem marmorja ali postavitvijo preprog.
Sodišče prve stopnje mu je ob upoštevanju njegovega soprispevka (in odštetju invalidnine, ki jo prejema) dosodilo 39.952 evrov odškodnine z obrestmi, prisodilo mu je tudi poplačilo za premoženjsko škodo in dobrih 300 evrov rente (to mu je priznalo zaradi nižjega dohodka oziroma razlike med invalidsko pokojnino in plačo, ki bi jo sicer prejemal). V presežku je za 128.184 evrov zavrnilo tožbeni zahtevek, prav tako plačilo višje mesečne rente. Naložilo mu je vračilo več tisoč evrov pravdnih stroškov.
Višje sodišče je v drugo pritožbi tožnika delno ugodilo in mu skupno odškodnino za tako imenovano nepremoženjsko škodo zvišalo na 40.057 evrov na račun dodatka za tujo pomoč. Vrhovno sodišče, ki se je v revizijskem postopku ukvarjalo predvsem z vprašanjem, ali se invalidnina odšteva od odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali ne, je nekoliko spremenilo odškodnino za posamezne oblike škode in skupni denarni obliž zvišalo za skoraj pet tisočakov.
