Paroh čaka sodno pošto

LJUBLJANA – Paroh Srbske pravoslavne cerkve (SPC) Peran Bošković te dni pa čaka pomembno sodno pošto, saj senat višjega sodišča odloča o pritožbah na sodbo prvostopenjskega sodišča v kazenski zadevi zoper njega. Tako tožilstvo kot obramba nista v celoti zadovoljna z njo, zato predlagata, da jo višje sodišče spremeni oziroma razveljavi.

Paroha Boškovića so julija lani na ljubljanskem okrožnem sodišču oprostili zlorabe položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, spoznali pa so ga krivega poneverbe. Sodni senat mu je določil pogojno kazen šestih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, v enem letu od pravnomočnosti pa mora plačati tudi 32.355 evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi, saj je zase in za svojo družino med 25. januarjem 2007 in 27. decembrom 2011 plačeval račune, ki jih ne bi smel.

Verniki financirali družinsko hišo?

Očitki tožilstva v delu, ki se je nanašal na zlorabo položaja, so bili, da je Bošković del donacij, ki jih je SPC v Sloveniji prejel za začetek gradnje kulturno-pastoralnega centra za vernike, prisvojil in s tem med drugim gradil družinsko hišo v Gameljnah. Leta 2012 so Boškovića razrešili z mesta vodje ljubljanske župnije SPC, njegov naslednik Željko Lubarda pa je našel toliko nepravilnosti, da je spisal ovadbo. Bistvo očitkov Boškoviću je bilo, da je izvajalcem del izstavljal lažne oziroma dvojne račune, skupaj naj bi si tako prisvojil okrog 173.000 evrov.

A je sodišče menilo, da je bilo pričanje ovaditelja Lubarde, ki je bil v konfliktu z Boškovićem, pristransko, obtožb pa menda ni preverjal, temveč je le sledil govoricam. Po drugi strani je sodišče kot verodostojne označilo besede izvajalcev del, ki so potrdili Boškovićev zagovor. Sodišče je menilo, da je bila listinska dokumentacija o izvedenih delih res pomanjkljiva in se ni vodila ustrezno, da pa so dela res bila opravljena.

Tožilec Boštjan Jeglič je višje sodnike te dni prepričeval, da je sodišče prve stopnje zavzelo napačno stališče glede tega, ali je SPC sploh opravljal gospodarsko dejavnost, v okviru katere bi bilo mogoče storiti kaznivo dejanje zlorabe položaja. Po mnenju sodišča prve stopnje gradnja kulturno-pastoralnega centra namreč ni pridobitna dejavnost. A po mnenju tožilca je gospodarska dejavnost opredeljena zelo široko in je to vsaka dejavnost, pri kateri so predvidena plačila.

Tožilec Boštjan Valenčič pa je na seji višjega sodišča govoril o ogromni razliki med tem, kar so glede izvedenih del povedale priče in kar kažejo listine. O pričanju izvajalcev del pa je povedal, »da so lojalne priče seveda govorile obtoženemu v prid po načelu, da ne škoduješ roki, ki te hrani«.

Odvetnik Milan Krstić pa se ne strinja niti, da je njegov klient neupravičeno porabljal cerkveni denar, za kar je bil obsojen. Med drugim je bilo slišati, da se je SPC zavezal, da bo poskrbel za paroha in njegovo družino, in da je bilo obtoženčevo stanovanje tudi protokolarni objekt, kjer je sprejemal visoke goste, s tem pa so bili seveda povezani stroški.