Obtožena pomoči pri poskusu umora Dominika bi se rada znebila telefona

Sojenje Patriciji Verhovnik, obtoženi pomoči pri poskusu umora Dominika Motalna sredi januarja, se ni niti začelo, že so se začeli zapleti. Njen zagovornik odvetnik Urban Seničar bi rad prej razčistil okoliščine zasega ene od njenih elektronskih naprav.

Koliko so dokazi v mobilnem telefonu sploh obremenjujoči za obtoženo, še ni jasno, saj bo tožilka Tadeja Majcen obtožnico lahko predstavila šele na začetku glavne obravnave. A prej bodo pričali še najmanj trije policisti, ki so tako ali drugače sodelovali pri aretaciji 21-letnice.

»Na kraj aretacije so me poklicali, da sem opravila zgolj varnostni pregled,« je včeraj sodnici Danili Dobčnik Šošterič razlagala policistka Melanija Rejc. Nato pa na izrecno vprašanje zagovornika, kako je ta videti, nadaljevala: »Pretipala sem jo, ali ima pri sebi kakšne nevarne predmete. Ker je bila noseča, smo jo na zaslišanje prepeljali na zadnjem sedežu avtomobila in ne v navadnem, običajnem intervencijskem vozilu.« »Ali je obtožena imela pri sebi mobilni telefon?« je zanimalo zagovornika. »Ne, ta je ves čas vožnje ležal na armaturni plošči,« je bila jasna policistka.

Že pred Rejčevo so na prostor za priče stopili drugi policisti. Potem ko je prejšnji teden Verhovnikova krivdo odločno zanikala, je namreč njen zagovornik mariborskemu okrožnemu sodišču predlagal, da bi na predobravnavnem naroku razčistili, kako so preiskovalci obtoženi zasegli enega izmed mobilnih telefonov. Verhovnikova je policistom podpisala privolitev za pregled telefona, advokat pa zdaj problematizira, da so ji telefon zasegli nezakonito, zato da bi ta očitno obremenjujoči dokaz za večno izginil iz sodnega spisa.

»Obtoženo prvič vidim,« je sodnici priznal Darko Nerat, vodja oddelka za preiskovanje krvnih deliktov na mariborski policijski upravi, ki se je podpisal pod odločbo o pridržanju Verhovnikove. Pojasnil je, da odločbe ni sestavil, a je kot vodja oddelka preveril njeno vsebino in s podpisom potrdil zakonitost postopka. Naslednji kriminalist, ki je pričal, je bil Marko Vehovar, ki je aktivno sodeloval pri zasegu predmetov obtožene. Iz odvetnikovih vprašanj je bilo razbrati, da so policisti Verhovnikovi zasegli dva mobilna telefona.

»Da, enega na domu, enega na policijski upravi,« je pritrdil kriminalist. A zagovornik je zahteval natančnejši odgovor. Zanimalo ga je, ali je Verhovnikova telefon, za katerega kriminalist pravi, da je bil zasežen na sedežu policijske uprave, izročila neposredno njemu. Vehovar se ni spomnil, ali je morda telefon najprej izročila kateremu od njegovih sodelavcev, ki ga je potem izročil njemu, ali ga je dala v roke direktno njemu.

Zakaj vztraja pri tem detajlu, ni bilo jasno, dokler ni odvetnik predočil vsebine uradnega zaznamka, v katerem po njegovih besedah izrecno piše, da je bil mobilni telefon, o katerem je govor, zasežen ob odvzemu prostosti. »Prostost je bila obtoženi odvzeta v Šmarju pri Jelšah,« je poudaril.

Spomnimo, da je mož obtožene Aljaž Verhovnik po življenju Motalna stregel 16. januarja v Poljčanah. Štiriindvajsetletnik se je 5. maja pogodil s tožilko in priznal poskus umora, za kar je bil obsojen na sedem let zapora. Priznal je vse očitke iz obtožbe, s tem pa tudi motiv. Mlada zakonca sta se hotela Poljčančana znebiti, ker je ta, potem ko je Verhovnikova pričela trditi, da on ni oče njenega otroka, sprožil postopek za ugotavljanje očetovstva.

Verhovnik je zločin načrtoval premišljeno. Opremljen z nožem, rokavicami in koničastim orodjem se je pripeljal pred oškodovančev dom. Da ga ne bi posnela varnostna kamera, je iztaknil kabel iz nje in se skril v zasedo, tam je na žrtev prežal debele pol ure. Ob 22.25, ko je zagledal oškodovanca, je izkoristil okoliščino, da je bil Motaln proti njemu obrnjen s hrbtom in zatopljen v božanje psa. Skočil je iz zasede in Motalna napadel z nožem in koničastim predmetom, tudi davil ga je.

Ko je Motalnu po kakšni uri vendarle uspelo pobegniti do avtomobila, ni mogel poklicati na pomoč, saj je Verhovnik od njega prej zahteval, da mu izroči mobilni telefon. Oškodovancu ni preostalo drugega, kakor da se zapelje do matere, da je nato poklicala policijo in reševalce. V bolnišnici se je izkazalo, da je imel srečo v nesreči, saj mu napadalec kljub številnim vbodom ni poškodoval vitalnih organov.