Pes zavohal heroin

Na okrožnem sodišču se je nadaljevala glavna obravnava zoper trojico obtoženih prometa z drogo, Aleksandra Vettorazzija, ki je v Slovenijo prišel pred približno enajstimi leti kot sirski migrant Ahmed Elsayed, Gregorja Setnikarja iz Dragomerja in Arisa Alibašića iz Komende. Četrti osumljenec Enis Kočan iz Ljubljane je roki pravice nedosegljiv.

Zgodba s takrat največjim zasegom heroina pri nas se je začela 25. aprila predlani, ko je v koprsko luko priplula tovorna ladja. Na njej je bil tudi zabojnik za podjetje Sarai z Lavrice, v 800 vrečah je prispelo 20.270 kilogramov lepila za keramiko. Tako je bilo vsaj navedeno. Ker pa so bile pošiljke iz Irana očitno sumljive, so uslužbenci Fursa pregledali zabojnik. Med lepilom je bilo 25 s kljukico označenih vreč. Analiza je razkrila, da je bil v njih izjemno čist heroin. V vrečah ga je bilo 302,3 kilograma, na črnem trgu bi bil vreden kakšnih 60 milijonov evrov.

Pekel ga je nos

Najprej je šel v zabojnik pes, je včeraj povedal carinik z oddelka analize in kontrole koprske finančne uprave Marko S., in nakazal, da je v njem droga. Za psom so v zabojnik stopili še cariniki. »Med prelaganjem vreč smo opazili, da ena zaradi teže odstopa. Naredili smo test, ki je pokazal, da je nekaj narobe.« Dva pregleda sporne pošiljke sta bila v tistem dnevu in pri obeh je bil prisoten. »Ko smo kontejner odprli, je bil zelo močan vonj, nos me je pekel,« je navedel.


Policist s sektorja kriminalistične policije v Kopru Darko G. je povedal, da je s kolegi prelagal žaklje. »Vse smo preložili ročno. Lažje vreče smo dali na tehtnico in preverili težo, težje smo potem zlagali na en kup, lahke na drugega.« Njegov kolega iz istega sektorja koprske policijske uprave Mitja T. je potrdil, da je v skladišču tako zelo smrdelo, da ni bilo moč ločiti, od kod vse kiselkast vonj prihaja. Povedal je, kar je bilo na sodišču že večkrat slišati, da so vrečke s heroinom izstopale tudi po volumnu, bile so lažje in označene s kljukico. »Te vreče smo ločili in jih dali v nadaljnjo obravnavo.«

Da so bile sporne vreče v zabojniku dobro založene, je bilo slišati. O nekaterih podrobnostih popoldanske preiskave je pričal tisti dan dežurni kriminalistični tehnik Luka M. »Policisti smo šli v Luko Koper z več avtomobili. Mislim, da nas je bilo, skupaj s cariniki, okoli dvajset, kar sicer ni običajno, a je šlo za veliko zadevo. Moja naloga je bila preliminarno testiranje, torej testiranje in tehtanje. Na eni paleti je bilo 40 vreč, velikosti 50 x 30 centimetrov, tehtale pa so 25 kilogramov bruto. Izstopajoče so imele kljukico,« je pojasnjeval kriminalistični tehnik. »S skalpelom sem prerezal vrečo, vanjo potisnil plastiko, slednjo pa v tester. Luknje na vrečah smo zalepili z lepilnim trakom in jih spet zapečatili. Vreče z drogo smo naložili v tipizirane škatle, jih opremili s sledljivo varnostno nalepko, kot to velevajo navodila Nacionalnega forenzičnega laboratorija.«

Kriminalisti so drogo iz tovora izločili, lepilo pa poslali v skladišče Saraia, ki ga je obvladoval Vettorazzi. Slednji sicer trdi, da je kot trgovec s keramiko iz Irana naročil samo lepilo, tožilstvo pa je prepričano, da je bil naročnik s tovorom natančno seznanjen. O tem, da je prispel, naj bi potem obvestil Alibašića, ta pa Kočana in Setnikarja. V skladišče so se pripeljali z dvema dostavnima avtomobiloma, da bi označene vreče odpeljali drugam, toda tistih s kljukicami ni bilo več. Obtožene so priprli približno leto pozneje, vsi očitke o krivdi zavračajo.