VRHOVNO SODIŠČE
Pešci skakali pred avtom
Casiraghi pogorel na vrhovnem sodišču. Z avtom nevarno bežal pred policisti.
Odpri galerijo
Sodnik Martin Jančar si je v spremstvu Stephena Casiraghija, tožilca in obrambe tudi sam ogledal potek Casiraghijevega divjanja z avtomobilom pri polikliniki. FOTO: Marko Feist
Ko so Stephena Casiraghija marca 2017 izpustili na prostost po prestani dolgoletni kazni, je tam zdržal vsega 14 dni, dokler ga 25. marca 2017 niso spet zaprli. Tistega jutra so med 9.22 in 9.30 za njim uprizorili pravi filmski lov, ubežnik pa je v središču Ljubljane s svojo nevarno vožnjo ogrozil življenja več ljudi.
Z renaultom clio, na katerem je imel ukradeni registrski tablici, Casiraghi (ki nima vozniškega dovoljenja) znakov policistov, ki sta ga poskušala ustaviti, namreč ni upošteval, temveč je v križišču Njegoševe ceste in Hrvatskega trga zapeljal v rdečo luč, nadaljeval po okoliških ulicah, peljal tudi v nasprotno smer v enosmerno ulico. Med nevarno vožnjo se mu je moral voznik nasproti vozečega avtomobila umakniti, da je preprečil nesrečo. Kjer je omejitev hitrosti 30 kilometrov na uro, je vozil tudi do 90 kilometrov na uro, celo mimo pediatrične klinike, kjer je bilo na pločniku in ob prehodih več ljudi. Ko se je lov končal v Partizanski ulici, pa naj bi ob aretaciji policistoma zabrusil, da bo imela ljubljanska policija še veliko dela, ko bo čez dve leti prišel iz zapora. S tem si je nakopal očitek o kaznivem dejanju preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
Tožilstvo je Casiraghija zaradi nevarne vožnje hotelo v zapor poslati za leto in devet mesecev, zaradi maščevanja in groženj policistoma pa za dve leti in pet mesecev. Enotna kazen pa bi morala biti, tako je predlagalo, tri leta in osem mesecev zapora. A so enega najbolj razvpitih obsojencev pri nas obsodili le na deset mesecev zapora zaradi nevarne vožnje. Zaslišana policista namreč nista znala jasno povedati oziroma sta bili njuni izjavi neskladni, ali je Casiraghi grožnje izrekel njima ali je mislil policijo na splošno.
Takšna sodba je postala pravnomočna, obramba pa se je obrnila še na vrhovno sodišče in v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrdila, da je Casiraghi s svojo vožnjo storil le prekršek, saj ni povzročil »neposredne nevarnosti za življenje in telo kakšne osebe«. Zaključki sodišč, da je s svojo vožnjo povzročil razmere, ki predstavljajo neposredno nevarnost za druge, ali zakaj naj bi bila njegova vožnja predrzna, pa naj bi bili pavšalni in nedokazani.
A so tudi vrhovni sodniki zdaj ocenili, da je iz opisa kaznivega dejanja v pravnomočni sodbi razvidno, da je v kar treh primerih povzročil prometno situacijo z neposredno nevarnostjo za ljudi, vsako pa sta sodišči obrazložili. Tako je v Maistrovi ulici ogrozil varnost voznika opel insignie, ki je pripeljal nasproti, s tem da je vozil po sredini vozišča. Zgolj naključju, da se je vozniku opla uspelo umakniti s svojega pasu, se gre zahvaliti, da se ni končalo z nesrečo. Tudi vožnja po Bohoričevi ulici bi se lahko končala drugače, saj so bili na prehodih in pločniku pešci, pešci na prehodu pa so poskakali z vozišča. Glede na to, da je Casiraghi vozil od 80 do 90 kilometrov na uro, bi trk nedvomno povzročil hude posledice.
Eden od voznikov pa je pojasnil še, da je pri zavijanju Casiraghijevega avta v ulico Pod ježami slišal cviljenje gum, zato je svoje vozilo upočasnil in se umaknil v njegovo desno. Povsem jasno pa je že sodišče prve stopnje tudi presodilo, zakaj je bila vožnja predrzna. Kot je zapisalo, je Casiraghi bežal pred policijskimi vozili na način, za katerega je upal, da ga policisti ne bodo mogli oziroma si ga ne bodo upali ponoviti, in si je kljub nevarnosti, ki jo je njegova vožnja pomenila za druge ljudi, upal (pre)več.
»Pri tem se iz sebičnih razlogov ni oziral na to, kako lahko njegovo ravnanje vpliva na druge udeležence v prometu, ki so ob zaznavi njegove brezobzirne vožnje svojo vožnjo upočasnili in se umikali tako s cest kot pločnikov,« so poudarili vrhovni sodniki. Zahtevo za varstvo zakonitosti so tako zavrnili.
Morali so ga obvladati s prisilnimi sredstvi in ga vkleniti. FOTO: Tadej Regent
Z renaultom clio, na katerem je imel ukradeni registrski tablici, Casiraghi (ki nima vozniškega dovoljenja) znakov policistov, ki sta ga poskušala ustaviti, namreč ni upošteval, temveč je v križišču Njegoševe ceste in Hrvatskega trga zapeljal v rdečo luč, nadaljeval po okoliških ulicah, peljal tudi v nasprotno smer v enosmerno ulico. Med nevarno vožnjo se mu je moral voznik nasproti vozečega avtomobila umakniti, da je preprečil nesrečo. Kjer je omejitev hitrosti 30 kilometrov na uro, je vozil tudi do 90 kilometrov na uro, celo mimo pediatrične klinike, kjer je bilo na pločniku in ob prehodih več ljudi. Ko se je lov končal v Partizanski ulici, pa naj bi ob aretaciji policistoma zabrusil, da bo imela ljubljanska policija še veliko dela, ko bo čez dve leti prišel iz zapora. S tem si je nakopal očitek o kaznivem dejanju preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
Obramba je med drugim hotela dokazati, da so Casiraghija zaradi njegove kriminalne preteklosti policisti nezakonito nadzorovali. Direktor CSD Moste je namreč povedal, da je dan po izpustitvi obsojenca s prestajanja zaporne kazni prejel klic policista Policijske postaje Ljubljana Moste in da je imel občutek, da policija obtoženca spremlja na prostosti. A je sodišče verjelo policistu, da je klical zato, da opozori na določene samozaščitne ukrepe. Tako ni bilo dokazov, da so policisti zoper Casiraghija izvajali prikrite preiskovalne ukrepe. Tistega marčevskega dne so kriminalisti kolege sicer obvestili, da je Casiraghi na Metelkovi z avtomobilom, na katerem ima različni tablici, in so ga zato poskušali ustaviti.
Tožilstvo je Casiraghija zaradi nevarne vožnje hotelo v zapor poslati za leto in devet mesecev, zaradi maščevanja in groženj policistoma pa za dve leti in pet mesecev. Enotna kazen pa bi morala biti, tako je predlagalo, tri leta in osem mesecev zapora. A so enega najbolj razvpitih obsojencev pri nas obsodili le na deset mesecev zapora zaradi nevarne vožnje. Zaslišana policista namreč nista znala jasno povedati oziroma sta bili njuni izjavi neskladni, ali je Casiraghi grožnje izrekel njima ali je mislil policijo na splošno.
Pavšalni očitki
Takšna sodba je postala pravnomočna, obramba pa se je obrnila še na vrhovno sodišče in v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrdila, da je Casiraghi s svojo vožnjo storil le prekršek, saj ni povzročil »neposredne nevarnosti za življenje in telo kakšne osebe«. Zaključki sodišč, da je s svojo vožnjo povzročil razmere, ki predstavljajo neposredno nevarnost za druge, ali zakaj naj bi bila njegova vožnja predrzna, pa naj bi bili pavšalni in nedokazani.
10
mesecev zapora so naložili Casiraghiju.
mesecev zapora so naložili Casiraghiju.
A so tudi vrhovni sodniki zdaj ocenili, da je iz opisa kaznivega dejanja v pravnomočni sodbi razvidno, da je v kar treh primerih povzročil prometno situacijo z neposredno nevarnostjo za ljudi, vsako pa sta sodišči obrazložili. Tako je v Maistrovi ulici ogrozil varnost voznika opel insignie, ki je pripeljal nasproti, s tem da je vozil po sredini vozišča. Zgolj naključju, da se je vozniku opla uspelo umakniti s svojega pasu, se gre zahvaliti, da se ni končalo z nesrečo. Tudi vožnja po Bohoričevi ulici bi se lahko končala drugače, saj so bili na prehodih in pločniku pešci, pešci na prehodu pa so poskakali z vozišča. Glede na to, da je Casiraghi vozil od 80 do 90 kilometrov na uro, bi trk nedvomno povzročil hude posledice.
Eden od voznikov pa je pojasnil še, da je pri zavijanju Casiraghijevega avta v ulico Pod ježami slišal cviljenje gum, zato je svoje vozilo upočasnil in se umaknil v njegovo desno. Povsem jasno pa je že sodišče prve stopnje tudi presodilo, zakaj je bila vožnja predrzna. Kot je zapisalo, je Casiraghi bežal pred policijskimi vozili na način, za katerega je upal, da ga policisti ne bodo mogli oziroma si ga ne bodo upali ponoviti, in si je kljub nevarnosti, ki jo je njegova vožnja pomenila za druge ljudi, upal (pre)več.
Vožnja bi se lahko končala drugače, saj so bili na prehodih in pločniku pešci.
»Pri tem se iz sebičnih razlogov ni oziral na to, kako lahko njegovo ravnanje vpliva na druge udeležence v prometu, ki so ob zaznavi njegove brezobzirne vožnje svojo vožnjo upočasnili in se umikali tako s cest kot pločnikov,« so poudarili vrhovni sodniki. Zahtevo za varstvo zakonitosti so tako zavrnili.
