BRUTALNI ROPARJI
Petletnica vsak dan sprašuje o roparjih: »Bodo spet prišli, jih bodo dobili?«
V Veliki Pirešici so bili žrtve tudi trije otroci.
Odpri galerijo
Anže Jelen za zdaj zgolj posluša izpovedi oškodovancev. Foto: Mojca Marot
CELJE – Kako globoke rane bo v duši petletne deklice, ki je skupaj z enoletno sestrico in 12-letno polsestro med brutalnim ropom februarja lani v Veliki Pirešici trepetala za svojo mamo in očeta, medtem ko se je s še enim dekletom in babico stiskala v kopalnici, kamor so jih pospremili zamaskirani malopridneži, si ne moremo niti zamisliti.
O tem je na celjskem okrožnem sodišču spregovorila njena mamica, ki je bila zaslišana kot priča na sojenju Velenjčanu Anžetu Jelenu. Obtožnica mu očita, da je bil organizator štirih ropov v hudodelski združbi in da je preostalim članom priskrbel informacije o točno določenih družinah, da so jih oropali.
Mamica petletnice je povedala, da so usodnega večera, ko je pri vratih pozvonilo, pričakovali družinskega prijatelja. Za moža, ki je nameraval naslednji dan praznovati abrahama na enem od slovenskih smučišč, je prinesel smuči. A ko je odprla vrata, so pred njo stali zamaskirani roparji.
»Eden od njih me je odrinil in prek moje glave kar ustrelil proti psu, takrat so se sesula tudi steklena notranja vrata. Potem me je eden porinil naprej v dnevno sobo, kjer je neki drugi zamaskiranec že imel moža na tleh, moja mama je na rokah držala najmlajšo, enoletno hčer, naša psička pa je močno krvavela. V hiši je bila še ena punca in dve hčerki, vse so nas pospremili naravnost do kopalnice. Takrat je mimogrede nekdo spet ustrelil, in to proti otroški sobi. Šele po ropu smo videli, da je eden od nabojev pristal v otroški postelji. Niti pomisliti si ne upam, kaj bi bilo, če bi tisti večer v postelji spala katera od naših punc,« je dejala oškodovanka.
V kopalnici je vse ženske nekdo stražil, njenega moža pa drugi in mu na glavo ves čas tiščal pištolo. Medtem je prišel v kopalnico še eden s pištolo, jo prislonil na njeno glavo in rekel, naj mu pokaže sef. »Vzela sem ključ, odprla omaro, v kateri hranimo dokumente in dragocenosti, in mu rekla, da je to vse, kar imamo. Da mu pri Bogu prisegam, da drugega nimamo. In sem mu iz omare dala vse. Potem pa je pri vratih pozvonilo, takrat je res prišel prej napovedani družinski prijatelj, med zamaskiranci pa je zaradi tega zavladala panika. Potisnili so me nazaj v kopalnico, zaklenili vrata in hišo zapustili pri drugem izhodu,« je pripovedovala oškodovanka.
Sodnici je dejala še, da jo je presenetilo, ker so se zamaskiranci v njihovi hiši izredno dobro znašli: točno naj bi vedeli, kje je kopalnica, denimo. A huje kot to, kaj vse so odnesli, so bile travme, ki so jih roparji pustili na duši petletne hčerkice. Vse hčerke so seveda videle ustreljeno psičko, ki je močno krvavela, pa tudi očeta, ki je ležal na tleh. In že prej so kričali, naj očija pustijo pri miru.
»Zdaj je od tega malo več kot eno leto, a naša petletna hči še vedno vsako jutro in vsak večer govori in sprašuje o roparjih. Če bodo spet prišli in ali jih bodo dobili,« je pripovedovala oškodovanka. Dejala je še, da o tem pripoveduje vsak dan tudi vrstnikom v vrtcu, zato je vzgojiteljice prosila, ali so lahko strpne, saj da je tudi psiholog svetoval, naj o tem kar govori. Šele pozneje so en naboj našli celo v otroškem vozičku v predprostoru, ki je bil tam, kjer so ustrelili v njihovo psičko.
Pozneje se je izkazalo, da so ji zlomili tačko. Tako oškodovanka kot njen mož, ki je bil nemočen, saj je nekdo s pištolo ves čas čepel ob njem in mu meril v glavo, sta povedala, da so imeli pol leta prej v hiši nekaj delavcev, različnih izvajalcev, saj so prenavljali zimski vrt. Dela so končali decembra, torej le kakšen mesec pred ropom.
»Takoj ko so odšli, smo poklicali policijo, bili pa smo veseli, da smo vsi živi. Jaz sem bil tudi zvezan, a se mi je uspelo samemu rešiti,« je pripovedoval oškodovanec, oče treh hčera. Poudaril je, da so bili storilci prepričani, da bodo v hiši našli denar, veliko denarja. »Samo to jih je zanimalo. Eden me je spraševal, kje imam pisarno. Dobesedno izživljali so se nad ženo pa tudi nad taščo, ki je bila z otroki. Ženo sem slišal, ko je rekla, naj otroke pustijo pri miru, da jim bo dala vse. Dejansko pa je vprašanje, kaj bi se zgodilo, če prijatelj ne bi pozvonil pri vratih, tako pa je vse skupaj trajalo morda 15 minut,« je oškodovanec podoživljal trenutke groze.
Žrtev brutalnega ropa sta bila februarja tudi znani velenjski gospodarstvenik Borut Meh in njegova žena, ki sta prav tako podoživela neprijetne trenutke, ko so roparji vdrli v njuno hišo v Šaleku in odnesli veliko dragocenosti. Anže Jelen je edini od sedmerice obtoženih, ki očitanih kaznivih dejanj ni priznal in trdi, da z ropi nima nič. Peterica pajdašev je bila že obsojena, ker so krivdo priznali, mladoletnici pa sodijo ločeno.
Anže Jelen za zdaj zgolj posluša izpovedi oškodovancev. Foto: Mojca Marot
O tem je na celjskem okrožnem sodišču spregovorila njena mamica, ki je bila zaslišana kot priča na sojenju Velenjčanu Anžetu Jelenu. Obtožnica mu očita, da je bil organizator štirih ropov v hudodelski združbi in da je preostalim članom priskrbel informacije o točno določenih družinah, da so jih oropali.
Strel proti otroški sobi
Mamica petletnice je povedala, da so usodnega večera, ko je pri vratih pozvonilo, pričakovali družinskega prijatelja. Za moža, ki je nameraval naslednji dan praznovati abrahama na enem od slovenskih smučišč, je prinesel smuči. A ko je odprla vrata, so pred njo stali zamaskirani roparji.
»Eden od njih me je odrinil in prek moje glave kar ustrelil proti psu, takrat so se sesula tudi steklena notranja vrata. Potem me je eden porinil naprej v dnevno sobo, kjer je neki drugi zamaskiranec že imel moža na tleh, moja mama je na rokah držala najmlajšo, enoletno hčer, naša psička pa je močno krvavela. V hiši je bila še ena punca in dve hčerki, vse so nas pospremili naravnost do kopalnice. Takrat je mimogrede nekdo spet ustrelil, in to proti otroški sobi. Šele po ropu smo videli, da je eden od nabojev pristal v otroški postelji. Niti pomisliti si ne upam, kaj bi bilo, če bi tisti večer v postelji spala katera od naših punc,« je dejala oškodovanka.
V kopalnici je vse ženske nekdo stražil, njenega moža pa drugi in mu na glavo ves čas tiščal pištolo. Medtem je prišel v kopalnico še eden s pištolo, jo prislonil na njeno glavo in rekel, naj mu pokaže sef. »Vzela sem ključ, odprla omaro, v kateri hranimo dokumente in dragocenosti, in mu rekla, da je to vse, kar imamo. Da mu pri Bogu prisegam, da drugega nimamo. In sem mu iz omare dala vse. Potem pa je pri vratih pozvonilo, takrat je res prišel prej napovedani družinski prijatelj, med zamaskiranci pa je zaradi tega zavladala panika. Potisnili so me nazaj v kopalnico, zaklenili vrata in hišo zapustili pri drugem izhodu,« je pripovedovala oškodovanka.
Na celjskem sodišču so zaslišali že skoraj vse oškodovance brutalnih ropov. Foto: Mojca Marot
Sodnici je dejala še, da jo je presenetilo, ker so se zamaskiranci v njihovi hiši izredno dobro znašli: točno naj bi vedeli, kje je kopalnica, denimo. A huje kot to, kaj vse so odnesli, so bile travme, ki so jih roparji pustili na duši petletne hčerkice. Vse hčerke so seveda videle ustreljeno psičko, ki je močno krvavela, pa tudi očeta, ki je ležal na tleh. In že prej so kričali, naj očija pustijo pri miru.
Pred ropom dela v hiši
»Zdaj je od tega malo več kot eno leto, a naša petletna hči še vedno vsako jutro in vsak večer govori in sprašuje o roparjih. Če bodo spet prišli in ali jih bodo dobili,« je pripovedovala oškodovanka. Dejala je še, da o tem pripoveduje vsak dan tudi vrstnikom v vrtcu, zato je vzgojiteljice prosila, ali so lahko strpne, saj da je tudi psiholog svetoval, naj o tem kar govori. Šele pozneje so en naboj našli celo v otroškem vozičku v predprostoru, ki je bil tam, kjer so ustrelili v njihovo psičko.
Potem pa je pri vratih pozvonilo, takrat je res prišel napovedani prijatelj, med zamaskiranci je zavladala panika.
Pozneje se je izkazalo, da so ji zlomili tačko. Tako oškodovanka kot njen mož, ki je bil nemočen, saj je nekdo s pištolo ves čas čepel ob njem in mu meril v glavo, sta povedala, da so imeli pol leta prej v hiši nekaj delavcev, različnih izvajalcev, saj so prenavljali zimski vrt. Dela so končali decembra, torej le kakšen mesec pred ropom.
»Takoj ko so odšli, smo poklicali policijo, bili pa smo veseli, da smo vsi živi. Jaz sem bil tudi zvezan, a se mi je uspelo samemu rešiti,« je pripovedoval oškodovanec, oče treh hčera. Poudaril je, da so bili storilci prepričani, da bodo v hiši našli denar, veliko denarja. »Samo to jih je zanimalo. Eden me je spraševal, kje imam pisarno. Dobesedno izživljali so se nad ženo pa tudi nad taščo, ki je bila z otroki. Ženo sem slišal, ko je rekla, naj otroke pustijo pri miru, da jim bo dala vse. Dejansko pa je vprašanje, kaj bi se zgodilo, če prijatelj ne bi pozvonil pri vratih, tako pa je vse skupaj trajalo morda 15 minut,« je oškodovanec podoživljal trenutke groze.
15
minut so se roparji izživljali.
minut so se roparji izživljali.
Žrtev brutalnega ropa sta bila februarja tudi znani velenjski gospodarstvenik Borut Meh in njegova žena, ki sta prav tako podoživela neprijetne trenutke, ko so roparji vdrli v njuno hišo v Šaleku in odnesli veliko dragocenosti. Anže Jelen je edini od sedmerice obtoženih, ki očitanih kaznivih dejanj ni priznal in trdi, da z ropi nima nič. Peterica pajdašev je bila že obsojena, ker so krivdo priznali, mladoletnici pa sodijo ločeno.
