Raščan mora plačati dobre štiri milijone
Medtem ko nekdanji prvi mož Dela Revij Matej Raščan odšteva zadnje mesece do konca prestajanja štiriletne zaporne kazni zaradi lastniškega izčrpavanja družbe Delo Revije, je pred dnevi slišal že tretjo sodbo o višini premoženjske koristi, ki jo mora vrniti. Po tej bo moral plačati »zgolj« 4,58 milijona evrov, kolikor protipravne premoženjske koristi si je pridobil, in ne 34 milijonov, za kolikor je bila oškodovana nekoč uspešna medijska družba.
34 milijonov evrov znaša oškodovanje Dela Revij
Spomnimo, da je Raščan pred leti s specializiranim državnim tožilstvom podpisal sporazum o priznanju krivde za zlorabo položaja in poslovno goljufijo ob prevzemu družbe Delo Revije. Tožilstvo ga je bremenilo, da je prek podjetij v svoji neposredni ali posredni lasti prevzel Delo Revije, nato pa kot predsednik uprave z namernim izčrpavanjem, pri čemer si je pomagal z zapletenimi finančnimi potezami, družbo oškodoval za več kot 34 milijonov evrov in jo spravil na kolena.
Ljubljansko okrožno sodišče mu je oktobra 2017 izreklo dogovorjeno kazen štirih let zapora, kar je potrdilo tudi višje sodišče. Je pa slednje ugodilo pritožbi obrambe v delu sodbe, ki Raščanu nalaga plačilo 34 milijonov evrov premoženjske koristi, saj da prvostopenjsko sodišče ni pravilno izračunalo zneska, ki mu ga bo odvzelo. Sodba o odvzemu koristi je bila sicer razveljavljena že dvakrat.
Izvedenec, ki so ga pritegnili k sodelovanju v kazenskem postopku, je analiziral, kako je Raščan porabil 34 milijonov evrov, pri ugotavljanju premoženjske koristi je upošteval tudi obratni denarni tok, torej nakazila, ki jih je družba Delo Revije prejela od podjetij v Raščanovi lasti Monere in Rašice ter ne nazadnje od Raščana. Monera je namreč nakazovala določene zneske oziroma vračala kredite, prav tako je Raščan na bančni račun Dela Revij nakazal nekaj denarja.
Ljubljansko okrožno sodišče je glede na ugotovitve izvedenca na naroku 22. aprila odločilo, da se pravnomočno obsojenemu Raščanu odvzame protipravna premoženjska korist, ki jo je pridobil s kaznivim dejanjem, tako da se mu naloži v plačilo znesek v višini štiri milijone 584.000 evrov, so nam potrdili na tožilstvu. Sodba še ni pravnomočna; pritožilo se bo tožilstvo, pritožbo pa bo zagotovo vložil tudi obdolženi.
Odšteva zadnje mesece do konca prestajanja štiriletne zaporne kazni
Raščan, ki kazen prestaja na odprtem oddelku Puščava, bo sicer že čez nekaj mesecev prišel na prostost; štiriletno zaporno kazen po ljubljanski sodbi je začel prestajati konec septembra 2018 in jo bo v celoti prestal septembra letos. Ali se bo še kdaj vrnil za rešetke, pa je odvisno od izida dveh kazenskih postopkov na mariborskem okrožnem sodišču, kjer se zagovarja skupaj z Matjažem Kovačičem, nekdanjim vodilnim v takrat državni banki NKBM, ki je bila osrednji financer Raščanovih poslovnih potez. Sojenje se po opravljenih predobravnavnih narokih, na katerih so obdolženci zavrnili očitke, še ni začelo.
Marca lani pa se je Raščanovo ime neuradno pojavilo ob novici, da kriminalisti in tožilci preiskujejo obstoj kaznivega dejanja dajanja podkupnin v postopkih odobravanja bančnih posojil, s katerimi je Raščan leta 2007 izpeljal lastniški prevzem. Kriminalisti so opravili več hišnih preiskav ter zasegli listine v predkazenskem postopku, povezanem s sumom storitve korupcijskih kaznivih dejanj in zlorabe položaja. »Skupni znesek podkupnin pri odobravanju kreditov presega 250.000 evrov,« so takrat sporočili z ljubljanske policijske uprave.
