POŽAR
Po 13 letih drugič pogoreli, in to na isti dan!
Štiričlanska družina Brus z Bezene spet ob streho nad glavo. Oba požara sta se razplamtela 14. decembra.
Odpri galerijo
Robert Brus se na vse pretege trudi, da bi čim hitreje zorganiziral obnovo hiše. FOTOgrafije: Aleš Andlovič
BEZENA PRI RUŠAH – »Vračal sem se iz službe. Namenjen sem bil k sodelavcu, da mu na dom odpeljem nekatere stvari, ko mi je zazvonil telefon. Sosed mi je sporočil, da se pri naši hiši nekaj sumljivo kadi. Poklical sem ženo, za katero sem vedel, da je doma, in jo poslal pogledat, kaj se dogaja. Ni minila minuta, ko mi je v telefon kričala, da gori drvarnica,« je ves iz sebe dogodke podoživljal Robert Brus. Gospodar, ki s štiričlansko družino živi v hiški ob železniški progi med Mariborom in Rušami, je v nekaj minutah ostal brez strehe nad glavo.
Klic na pomoč žene Petre je vzel še kako resno in takoj odhitel domov. A ko je jeklenega konjička parkiral na domačem dvorišču, je bilo gospodarsko poslopje, ki se bolj ali manj drži stanovanjske hiše, že v plamenih. »Skočil sem v garažo, kjer imam shranjena dva gasilna aparata. Najprej sem sam poskušal pogasiti zublje, a je bil trud zaman. Ko sta bila aparata prazna, sem pograbil vrtno cev za vodo in poskušal gasiti. V mislih sem imel le, da se ogenj ne sme razširiti na hišo. A ker je bila cev prekratka, tega nisem mogel preprečiti,« nam je ves iz sebe pripovedoval Brus in pokazal, da se je med gašenjem ranil. Od vročine so začeli pokati strešniki in mu na levi roki povzročili za oreh veliko ožganino.
Čeprav so se gasilci dokaj hitro odzvali na klic, najhujšega niso mogli preprečiti. Zublji so z gospodarskega poslopja preskočili na hišo Brusovih in začeli najedati ostrešje. »Pridite in poglejte. Uničeni sta obe sobi v mansardnem delu hiše, v katerih sta prebivala najina sinova. Najhuje je, da je ostrešje uničeno do neprepoznavnosti. Od zunaj se sicer ne vidi, saj je kovinska kritina zadržala ogenj. Če bi bila streha pokrita s klasično kritino, bi bile videti vse razsežnosti požara,« je nadaljeval. Domači so sicer najvrednejše stvari znosili iz gospodarskega poslopja, a zaloge peletov, s katerimi ogrevajo hišo, in drv niso mogli rešiti. Na srečo so iz pasje hišice, ki se drži zdaj povsem pogorelega gospodarskega poslopja, pravočasno rešili domačega psa.
Robert je obupan odkimaval ob misli, da je bil ves trud zadnjih mesecev zaman. Kovinsko kritino je Štajerec, ki je imel prav včeraj 44. rojstni dan, s pomočjo prijateljev in sorodnikov namestil letos poleti. Le slab teden je bila stara fasada na hiši. »Kriminalisti so ugotovili, da je zagorelo zaradi napake na električni napeljavi v gospodarskem poslopju. Škode naj bi bilo za 50 tisočakov,« je razkril lastnik hiše. Zatem pa pojasnil, da se je v hišo skupaj z družino preselil pred petnajstimi leti. »Tukaj je živel starejši gospod, za katerega smo skrbeli do njegove smrti. Ker ni imel otrok, nam je podaril to majhno posestvo. Z ženo in prvim sinom smo se komaj vselili, ko smo imeli težave z ognjem,« je začel opisovati nesrečo, ki se jim je zgodila pred trinajstimi leti.
Kot bi bil 14. december zaklet. »Bilo je na dan natančno pred trinajstimi leti, ko se je zgodila prva tragedija. Takrat smo imeli še peč na trdo gorivo. Spominjam se, da sem prišel domov in v peč naložil nekaj drv. Takrat mi je morala na bundo skočiti iskra. Sprva se ni nič zgodilo, slekel sem se in bundo obesil na obešalnik. Ponoči se je razvil požar, in še sreča, da se je žena zbudila. Vsa kuhinja je bila v ognju. Razvile so se takšne temperature, da se je radio dobesedno stalil. Poklicali smo gasilce, a mi je uspelo, še preden so prišli, požar pogasiti,« se spominja.
Zaradi izkušnje izpred trinajstih let, ko je ostrešje sicer ostalo nepoškodovano, bila pa je uničena celotna notranjost hiše, se Brusovi zavedajo, kakšna s trnjem posuta pot jih čaka. Družino so iz varnostnih razlogov izselili, streho nad glavo so našli v hotelu Veter v Rušah.
»Tam živiva z ženo, otroka pa sta pri babici. Z ženo imava v planu, da se čim hitreje vrneva v hišo. Toda najprej je treba preveriti, ali je ožgano ostrešje v takem stanju, da je pod njim varno živeti. Verjetno tako načeto ostrešje ne bo zdržalo kakšne pošiljke snega, kaj šele če bo južen in težak,« je sklenil Robert Brus. O tem, kako je s statiko hiše in ostrešja, naj bi v prihodnjih dneh odločali gradbeni strokovnjaki.
Še sam se je opekel
Klic na pomoč žene Petre je vzel še kako resno in takoj odhitel domov. A ko je jeklenega konjička parkiral na domačem dvorišču, je bilo gospodarsko poslopje, ki se bolj ali manj drži stanovanjske hiše, že v plamenih. »Skočil sem v garažo, kjer imam shranjena dva gasilna aparata. Najprej sem sam poskušal pogasiti zublje, a je bil trud zaman. Ko sta bila aparata prazna, sem pograbil vrtno cev za vodo in poskušal gasiti. V mislih sem imel le, da se ogenj ne sme razširiti na hišo. A ker je bila cev prekratka, tega nisem mogel preprečiti,« nam je ves iz sebe pripovedoval Brus in pokazal, da se je med gašenjem ranil. Od vročine so začeli pokati strešniki in mu na levi roki povzročili za oreh veliko ožganino.
Ostanki gospodarskega poslopja
Čeprav so se gasilci dokaj hitro odzvali na klic, najhujšega niso mogli preprečiti. Zublji so z gospodarskega poslopja preskočili na hišo Brusovih in začeli najedati ostrešje. »Pridite in poglejte. Uničeni sta obe sobi v mansardnem delu hiše, v katerih sta prebivala najina sinova. Najhuje je, da je ostrešje uničeno do neprepoznavnosti. Od zunaj se sicer ne vidi, saj je kovinska kritina zadržala ogenj. Če bi bila streha pokrita s klasično kritino, bi bile videti vse razsežnosti požara,« je nadaljeval. Domači so sicer najvrednejše stvari znosili iz gospodarskega poslopja, a zaloge peletov, s katerimi ogrevajo hišo, in drv niso mogli rešiti. Na srečo so iz pasje hišice, ki se drži zdaj povsem pogorelega gospodarskega poslopja, pravočasno rešili domačega psa.
Hiška Brusovih z le nekaj dni staro fasado
Robert je obupan odkimaval ob misli, da je bil ves trud zadnjih mesecev zaman. Kovinsko kritino je Štajerec, ki je imel prav včeraj 44. rojstni dan, s pomočjo prijateljev in sorodnikov namestil letos poleti. Le slab teden je bila stara fasada na hiši. »Kriminalisti so ugotovili, da je zagorelo zaradi napake na električni napeljavi v gospodarskem poslopju. Škode naj bi bilo za 50 tisočakov,« je razkril lastnik hiše. Zatem pa pojasnil, da se je v hišo skupaj z družino preselil pred petnajstimi leti. »Tukaj je živel starejši gospod, za katerega smo skrbeli do njegove smrti. Ker ni imel otrok, nam je podaril to majhno posestvo. Z ženo in prvim sinom smo se komaj vselili, ko smo imeli težave z ognjem,« je začel opisovati nesrečo, ki se jim je zgodila pred trinajstimi leti.
Verjetno tako načeto ostrešje ne bo zdržalo kakšne pošiljke snega, kaj šele če bo južen in težak.
Kot bi bil 14. december zaklet. »Bilo je na dan natančno pred trinajstimi leti, ko se je zgodila prva tragedija. Takrat smo imeli še peč na trdo gorivo. Spominjam se, da sem prišel domov in v peč naložil nekaj drv. Takrat mi je morala na bundo skočiti iskra. Sprva se ni nič zgodilo, slekel sem se in bundo obesil na obešalnik. Ponoči se je razvil požar, in še sreča, da se je žena zbudila. Vsa kuhinja je bila v ognju. Razvile so se takšne temperature, da se je radio dobesedno stalil. Poklicali smo gasilce, a mi je uspelo, še preden so prišli, požar pogasiti,« se spominja.
Z zublji se je boril že pred trinajstimi leti.
Zaradi izkušnje izpred trinajstih let, ko je ostrešje sicer ostalo nepoškodovano, bila pa je uničena celotna notranjost hiše, se Brusovi zavedajo, kakšna s trnjem posuta pot jih čaka. Družino so iz varnostnih razlogov izselili, streho nad glavo so našli v hotelu Veter v Rušah.
50 tisoč evrov škode50 tisoč evrov škode so povzročili ognjeni zublji na hiši Brusovih.
»Tam živiva z ženo, otroka pa sta pri babici. Z ženo imava v planu, da se čim hitreje vrneva v hišo. Toda najprej je treba preveriti, ali je ožgano ostrešje v takem stanju, da je pod njim varno živeti. Verjetno tako načeto ostrešje ne bo zdržalo kakšne pošiljke snega, kaj šele če bo južen in težak,« je sklenil Robert Brus. O tem, kako je s statiko hiše in ostrešja, naj bi v prihodnjih dneh odločali gradbeni strokovnjaki.
