Po cepljenju ima trajne posledice

Zdaj že odrasla Melanie, ki ima po obveznem cepljenju proti steklini v starosti treh let številne zdravstvene težave, je z družino od države terjala odgovornost in odškodnino zaradi trajnih posledic na zdravju. Osemnajst let je trajala pravda, v kateri so dokazovali, da so njene težave posledica cepljenja. A so se po štirih sodbah in preden bi se moralo začeti že tretje, ponovljeno sojenje, z državo poravnali in tako končali dolgotrajen sodni postopek.

Z ljubljanskega okrožnega sodišča nam na vprašanje, v kateri fazi je postopek po razveljavitvi sodbe na višjem sodišču in odreditvi ponovnega sojenja, odgovarjajo, da je tožeča stranka pred nekaj meseci umaknila tožbo, ker se je s toženo državo zunajsodno poravnala. »Sodišče je zato pravdni postopek ustavilo.«
 

Jara kača

Spomnimo, da se je postopek vlekel dolga leta. Ko so Melanie cepili 1997., je bila stara tri leta, osem jih je štela, ko so njeni starši v njenem imenu vložili tožbo, aprila letos jih je dopolnila 26. Cepili so jo skladno z zakonom o nalezljivih boleznih proti steklini, potem ko jo je na dopustu na Hrvaškem ugriznil, domnevno, netopir. Po cepljenju so se težave, od blažjih do zelo hudih, vrstile, za eno leto je zaradi ohromelosti celo pristala na invalidskem vozičku. Z veliko truda se je znova postavila na noge, vrsta nepojasnjenih simptomov in diagnoz je starše na pobudo zdravnice v bolnišnici napeljala na sum, da so težave posledice cepiva, potrditev pa so dobili od več zdravnikov doma in v tujini. Zdravniki so ji postavili kar 124 diagnoz, večina jo bo spremljala vedno.



S tožbo je zahtevala odškodnino (41.729 evrov) in mesečno rento, ker zaradi zdravstvenih težav ni delovno zmožna, vsak od staršev pa je terjal 14.604 evre. Prepričani so namreč, da je za vse dekletove zdravstvene težave odgovorna država, ki je uzakonila cepljenje, zato mora biti odgovorna tudi za morebitne škodljive posledice napačnega odmerka oziroma cepiva. Zdravstveno ministrstvo oziroma državno pravobranilstvo, ki je zastopalo toženo ministrstvo, je po drugi strani vztrajalo, da to nikakor ni res. Da je edina vzročna zveza z zdravstvenimi težavami ravno cepljenje, pa je menil tudi biolog dr. Gorazd Pretnar, ki je izdelal mnenje na prošnjo Melaniejinih staršev. A dr. Pretnarja sodišče v postopku ni zaslišalo, ker ni sodno zapriseženi izvedenec.

Okrožno sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo dvakrat, češ da država ne odgovarja za posledice cepljenja le zato, ker je sprejela predpis, s katerim je predpisala obvezno cepljenje. Menilo je tudi, da je država dokazala, da med cepljenjem in Melaniejinimi zdravstvenimi težavami ni vzročne zveze, pri čemer se je oprlo na izvedensko mnenje dr. Milana Čižmana s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega kliničnega centra.



Obakrat je sodbo okrožnega sodišča razveljavilo višje sodišče, nazadnje marca lani, ker se sodišče v sodbi ni opredelilo do večine navedb strank. Dokazna ocena izvedenskega mnenja kot edinega dokaza, ki ga je obravnavalo, je po mnenju višjega sodišča v celoti izostala, predlog za postavitev drugega izvedenca pa je prvostopenjsko sodišče zavrnilo z vsebinsko povsem splošno obrazložitvijo. Tudi višji sodniki so bili mnenja, da objektivna odgovornost države za posledice cepljenja temelji na posebnih predpisih o varstvu pred nalezljivimi boleznimi, a kljub še tako veliki skrbnosti vedno ni mogoče preprečiti nastanka škode.