Po desetih minutah brez zraka že bruhali

Tisti, ki se ukvarjajo s švercanjem migrantov, velikokrat ob zasledovanju lastne koristi, torej denarja, prebežnike spravijo v veliko nevarnost. Vsi se še spomnimo primerov, ko so v tovornjake natlačeni prebežniki umrli zaradi pomanjkanja kisika, pri nas pa trenutno tudi poteka sojenje tihotapcu, ki je z avtomobilom, polnim migrantov, povzročil nesrečo in ubil tri, ki so padli iz prtljažnika.

Tudi kazen je za tovrstne primere seveda primerno hujša, saj se tihotapcem, ki ogrozijo življenje migrantov, obeta do osem namesto treh let zapora. Da je eno leto in devet mesecev zapora preveč, saj da ni nikogar spravil v nevarnost, se je branil M. I., ki ga je okrožno sodišče v Krškem junija lani obsodilo, ker je tihotapil migrante. V tovorno vozilo jih je stlačil kar 38.

Z zagovornikom sta se, prepričana, da bi zadostovala že pogojna kazen, obrnila še na višje sodišče, enako pa je storilo tudi tožilstvo. In rezultat? Višji sodniki so M. I. kazen zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države celo zvišali na dve leti in štiri mesece zapora, potrdili pa so odločitev kolegov na prvi stopnji, ki so mu naložili še stransko denarno kazen v višini 3600 evrov.

A M. I. in njegov zagovornik se s tem nista sprijaznila in sta vložila še zahtevo za varstvo zakonitosti. Obramba je oporekala predvsem očitku, da naj bi M. I. migrante spravil v nevarnost. »Na podlagi izpovedb treh prebežnikov, zaslišanih policistov ter drugih dokazov ni mogoče sklepati, da je obsojenec z opisanim ravnanjem povzročil konkretno nevarnost za zdravje in življenje prebežnikov,« je menila obramba.


Le to, da je migrante vozil v premajhnem temnem delu tovornega vozila brez sedežev, svetlobe in prezračevanja, po mnenju obrambe še ne pomeni »takšnih okoliščin, ki bi ustvarjale konkretno in neposredno nevarnost za zdravje in življenje ljudi«. Obramba je menila, da bi mu lahko povzročitev nevarnosti za življenje in zdravje očitali le, če bi nevarnost že nastala, in ne kadar je nastanek nevarnosti za življenje ali zdravje pogojen s hipotetično možnostjo, če bi se denimo pojavila nenadna prometna situacija.
 

Nehumane razmere

A so se vrhovni sodniki strinjali s kolegi, ki so odločali v tem primeru, da je M. I. 38 ljudi, med njimi štiri otroke, prevažal v nehumanih in nezdravih razmerah in da je »nevarnost za življenje in zdravje« že s tem obstajala. »Migranti so bili stlačeni v premajhnem temnem delu tovornega dela vozila brez sedežev, svetlobe in prezračevanja, s čimer je bilo ogroženo njihovo zdravje in celo življenje, saj jim je bilo že slabo, nekateri pa so bruhali, in to po le 10 minutah vožnje,« je opozorilo sodišče.

Opozorilo je tudi, da je bilo vozilo namenjeno izključno prevozu tovora, saj je bil zadnji del vozila zaprt, zgrajen izključno iz pločevine, brez prezračevanja ali ogrevanja, brez izolacije in svetlobnih odprtin, vidni pa so bili robovi, kar je nevarno za prevoz ljudi, ki so morali stati v temi in tesno drug ob drugem. Če bi jih v teh razmerah odpeljal do Italije, kamor so bili namenjeni, pa bi bile lahko posledice še mnogo hujše, sploh če bi nastala nenadna prometna situacija.


Zagovornik je med drugim slabost in bruhanje celo pripisal dejstvu, da so se migranti zavedali svojega nezakonitega ravnanja, ko so se brez ustrezne dokumentacije in uradnih postopkov želeli prepeljati čez ozemlje naše države, a je po mnenju vrhovnih sodnikov želel le minimalizirati obsojenčevo vlogo. Vrhovni sodniki so v teh dneh zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnili.