Po dobrem letu so ga izpustili, Belorus tožil Slovenijo
Zaradi 396 dni, ki jih je prebil v izročitvenem priporu, kot se je pozneje izkazalo, neupravičeno, je Belorus od Republike Slovenije terjal 166 tisočakov. Po odločitvi višjega sodišča, ki je nekoliko znižalo prvotno prisojeno odškodnino, mu je država morala izplačati 30.000 evrov z obrestmi.
Zgodba sega v julij 2011, ko so slovenski policisti na mejnem prehodu Jelšane prijeli beloruskega državljana na podlagi mednarodne tiralice Interpola Minsk iz maja 2010 zaradi kaznivih dejanj združevanja v kriminalno organizacijo, zlorabe položaja, dajanja in jemanja podkupnine. Istega dne je Okrožno sodišče v Kopru zanj odredilo pripor, s pravnomočnim sklepom je bila nato dovoljena njegova izročitev Belorusiji.
A je ustavno sodišče sklepa razveljavilo, zato je višje avgusta 2012 predlog za izročitev zavrnilo in odredilo izpustitev priprtega. Ustavno sodišče je razložilo, da je odločba o priporu lahko le odločba sodišča, Belorusija pa je kot država prosilka poslala slovenskemu sodišču odločbo o priporu, ki jo je izdalo tožilstvo.
Sodišče prve stopnje je o tožbi tujca, s katero je ta zahteval odškodnino za neupravičen pripor, odločalo dvakrat. Prvič ga je v celoti zavrnilo, po razveljavitvi sodbe pa mu je v drugo prisodilo 35.800 evrov zakonskimi zamudnimi obrestmi, od tega 25.000 evrov za nepremoženjsko škodo, 10.800 pa zaradi izgube dobička. Višji zahtevek (zahteval je sicer 166.600 evrov) pa je zavrnilo.
Tujec si je v pritožbi prizadeval za višjo odškodnino, država pa je menila, da temelj njene obveznosti ni podan, ker je treba razlikovati med priporom, ki je odrejen med kazenskim postopkom, ter priporom, ki je odrejen v postopku izročitve. Menilo je, da mora tožnik terjati odškodnino od države prosilke, saj je škoda nastala zaradi njenih nezakonitih ravnanj. Prav tako da je 63 evrov poplačila za dan pripora preveč, ustrezno bi bilo kvečjemu 40 do 50 evrov.
Sâmo prijetje ni bilo protipravno kljub izidu izročitvenega postopka.
Višje sodišče je delno ugodilo državi, in sicer glede višine dosojene odškodnine; to je znižalo za 5200 evrov (na 30.600 evrov), a mu je prav tako naložilo, da mora državi glede na uspeh v pravdi povrniti 81,63 odstotka njenih stroškov.
Višje sodišče poudarja
Kot je pojasnilo, je pomembno, da do izročitve ni prišlo. Vprašanje odškodninske odgovornosti za ekstradicijski pripor ni odvisno od izida kazenskega, temveč od izida izročitvenega postopka. Tožnikovo prijetje je bilo v nasprotju z drugimi kazenskimi postopki, v katerih je osumljenec prijet in posledično priprt, za našo državo obvezno. Zato ne glede na izid izročitvenega postopka prijetje samo ni bilo protipravno, temveč je zanj odgovorna država, ki je izdala mednarodno tiralico.
Obmejni policisti, ki tiralico realizirajo, tudi niso pristojni preverjati pogojev za izročitev, temveč to po prijetju osumljenca stori pristojno nacionalno sodišče (v tem primeru koprsko okrožno sodišče). Kdaj po prijetju bi ga to moralo izpustiti, da ne bi ravnalo protipravno, temveč zgolj v okviru svojih mednarodnih obveznosti, pa je težko oceniti, poudarja višje sodišče.
