Po operaciji na vozičku

peracija hernije diska (poškodbe medvretenčne ploščice) pred dobrim desetletjem se ni iztekla po pričakovanjih. Pacientka, ki so jo operirali zaradi otežene hoje oziroma velike, neobičajne in redke hernije ter posledično napredujoče spastične parapareze, je po njej postala paraplegičarka. Prav tako je inkontinentna.

S tožbo je zahtevala odškodnino za posledice, ki jih ima in naj bi nastale zaradi zdravniške napake pri operaciji in nepravilno opravljene pojasnilne dolžnosti pred posegom ter neveljavnosti privolitve vanj. A je sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju zavrnilo njen zahtevek za plačilo 153.763 evrov in mesečne rente v višini 242 evrov. Višje sodišče je odločitvi pritrdilo. Ni bila namreč storjena zdravniška napaka, temveč je nastal medicinski zaplet, do katerega lahko pride tudi ob strokovno neoporečnem zdravljenju, je ugotovilo sodišče. To prav tako meni, da je bila pojasnilna dolžnost pred posegom opravljena pravilno, tožnica je za operacijo podala veljavno privolitev vključno s pojasnilom o tveganju, ki pa se je na žalost uresničilo, saj je ostala paraplegičarka.


Pacientka je zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo, a je vrhovno sodišče sklenilo, da ni utemeljena. Čeprav je o zadevi odločilo pred meseci, je primer zanimiv, saj se je vrhovno sodišče ukvarjalo predvsem z vprašanjema, ali zadošča zgolj ustna pojasnilna dolžnost ter ali je pogoj za veljavnost privolitve v primerih, ko gre za operativni poseg, povezan z večjim tveganjem, da je privolitev pisna (na privolitvenem obrazcu). In ugotovilo, da so v izjemnih primerih, kakršen obravnavani zagotovo je, dovolj tudi zdravnikova ustna pojasnila.

Ustna ali pisna pojasnila

Tožnica je namreč oseba s posebnimi kognitivnimi in duševnimi motnjami (zdravila se je za epilepsijo, ni pa ji bila odvzeta poslovna sposobnost in ni imela zakonitega zastopnika). Pred operacijo ji je zdravnik s preprostimi besedami pojasnil, da gre za resno in hudo stanje, ki zahteva nujno operacijo. Razložil ji je, kako je do takega stanja prišlo in kakšna metoda operacije bo uporabljena. Opozoril jo je tudi, da lahko pride do neuspešnega izida operacije in paraplegije (da bo lahko imela občutek mrtvih nog, da bo lahko na vozičku), ter jo opozoril, da ima izredno ozek spinalni kanal, zaradi česar je tveganje še večje.

Pritožbeno sodišče je odločilno težo pripisalo ravno zdravnikovim ustnim pojasnilom, ki da so bila ustrezna in prilagojena njenim kognitivnim sposobnostim. Za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali z večjo obremenitvijo, kamor tožničina operacija na hrbtenici vsekakor sodi, sicer morajo biti dana pojasnila tako ustno kot pisno. A dejstvo, da jih tožnica ni dobila tudi v pisni obliki, naj bi ne bilo odločilno, saj pri njej pisna oblika pojasnil ne bi zadostila standardu pravilne in popolne obveščenosti. Vztrajanje pri pisni obliki v tem primeru ne bi bilo smiselno, ker je bil namen pojasnilne dolžnosti dosežen z razumljivim, izčrpnim in pacientkinim osebnim okoliščinam prilagojenim pojasnilom o njenem zdravstvenem stanju, operativni metodi in nujnosti operacije ter o možnostih zapletov in tveganju paraplegije, še dodaja sodišče.


Prav tako ni odločilno, da ni podpisala privolitvenega obrazca za poseg, saj je vanj privolila s tem, ko se je odzvala pisnemu povabilu na operacijo in pred tem podpisala privolitveni obrazec za anestezijo. Tožničina volja oziroma privolitev je bila tako veljavno in pravilno izražena