Po požaru v Škofji Loki napovedali intenzivno penjenje voda
»V industrijski coni Trata v Škofji Loki je prišlo do obsežnega požara. Vse okoliške prebivalke in prebivalce prosimo, da zaprejo okna, se ne gibajo zunaj in se območju nikakor ne približujejo.« Tako alarmantno se je v petek popoldne slišal poziv občine Škofja Loka ob velikem požaru, ki je zajel objekt v nekdanji obrtni coni Gorenjske predilnice.
Da je bila pred gasilci res težka naloga, je bilo mogoče domnevati že od daleč, saj se je s požarišča gost črn dim dvigal več sto metrov visoko. Značilni vonj po zažgani plastiki pa se je zažrl v nos marsikaterega okoličana. Poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Škofja Loka Tomaž Ažbe je povedal, da je bilo v soboto na terenu še vedno okoli 15 gasilcev, ki so gasili posamezna žarišča. Pozneje istega dne pa je poveljnik že lahko izdal preklic veljavnosti vseh ukrepov po požaru.
Koncentracije nevarnih plinov so bile pod mejo zaznave merilnika, kar pomeni, da so bile zelo nizke.
Že dan prej je na kraj dogajanja prispela državna mobilna enota z ekološkim laboratorijem, katerega prve meritve v vodi in zraku niso pokazale večjih preseganj emisij. V soboto so na spletni strani Občine Škofja loka objavili podrobnejše mnenje o onesnaženju in ogroženosti okolja, ki ga je pripravil laboratorij.
Kot so zapisali, je požarišče obsegalo skladišče pnevmatik in sosednje objekte, kjer so bili obrtniške delavnice in skladišča. V njih so bili shranjeni materiali, kot so polivinilklorid, poliuretanske pene, manjše količine vodnih emulzij, aluminij in druge kovine. Po poročanju lastnikov delavnic tam ni bilo nevarnih snovi. Ob opravljenih meritvah so bile koncentracije nevarnih plinov nizke, pod mejo zaznave merilnika.
»Zaradi iztekanja požarnih vod – gasilske pene v Žabnico se pričakuje intenzivno penjenje voda, ki ga bo možno zaznati tudi dolvodno do reke Sore in po njej. Stanje lahko traja nekaj dni. Po do sedaj zbranih informacijah gre za biorazgradljivo penilo,« so zapisali na občini in še, da so za spremljanje kakovosti vode prosili pristojno ribiško družino in druge pristojne službe. S tem pojasnilom so pomirili prebivalce, ki so se ob izbruhu požara ustrašili, da bodo zublji preskočili na bližnja podjetja, ki pa delajo z nevarnimi snovmi. Potem bi se ekološki katastrofi težko izognili, a na srečo v nesreči se to ni zgodilo.
Kočevska tragedija
Še je živ spomin na eno najhujših industrijskih nesreč pri nas, v kočevski tovarni Melamin maja 2022, ter na obsežen požar v vrhniški tovarni Kemis maja 2017. Ob prvi obletnici požara v Kemisu smo poročali, da je bila okoljska škoda dokazana le na potoku Tojnica, v katerega se je izlila velika količina strupenih kemikalij in gasilnih vod ter pomorila praktično vse. V primeru Melamina, ko je zaradi nekompatibilnosti kemijskih snovi med prečrpavanjem prišlo do močne eksplozije in posledično do požara, pa je umrlo kar sedem ljudi, lažje pa jih je bilo poškodovanih 32.
