Po prenovi stanovanj na sodišče

Safet Beriša je imel vsega dovolj. Odšel je na Policijsko postajo Jesenice in podal kazensko ovadbo. Zgodba, ki je pripeljala do tega dejanja, se je začela lansko poletje: »Podpisal sem pogodbo s podjetjem Prodigi iz Šmarja - Sapa za prenovo dveh svojih lastniških stanovanj na Jesenicah, na Cesti železarjev 13. Pred tem je bilo tam trisobno stanovanje, a sem se odločil, da bom iz njega napravil dvosobno stanovanje in garsonjero. Z izvajalcem sem se dogovoril za popolno adaptacijo v znesku 34.515 evrov, ki jo je s strani podjetja Prodigi podpisal direktor Sašo Keber.«

Računa ne bo poplačal

»Sprva sem želel izvajalca del iz domačega kraja, a me je partnerica prepričala, da smo izbrali Prodigi,« pove Safet: »Skrbelo me je zaradi koronakrize, kako bo, če se bo epidemija ponovila, kako bodo delavci prihajali na delo. Prvi mesec po tistem, ko bi morali začeti delati, delavcev ni bilo na spregled.« Pozneje so izvajalci hodili dvakrat na teden. »Sam sem prišel večkrat pogledat, kako napreduje delo. Stene so bile krive. Ko so začeli delati kopalnico, smo spoznali, da tole ne bo izpadlo dobro. Direktorju sem dejal, da bom izbral drugega izvajalca in naj vrne že vplačana sredstva v višini 25.520 evrov. Dejal mi je, da tega ne namerava storiti. Odvrnil sem mu, da ga bom kazensko ovadil, pa mi je zaničevalno odvrnil, naj kar grem na policijo.« Rok za izdelavo so bili trije meseci, kar pa ni pisalo po pogodbi, temveč je šlo za ustni dogovor. »Po osmih mesecih me je klical in dejal, naj prevzamem stanovanji. Toda tla niso izdelana do konca, ni vdelano sedem notranjih vrat niti ni v kopalnicah odvodnih sifonov ob primeru poplave. Poleg vsega je material, ki je vdelan, večinoma s Kitajske, in ne tak, kot je bilo dogovorjeno. To sem opazil, ko je k meni prišel elektrikar in se začel smejati ter me vprašal, kje sem dobil dvoje vhodnih vrat. Rekel sem mu, da so slovenska, pa mi je odvrnil, da so kitajska, da stanejo manj kot dvesto evrov. Meni so bila zaračunana po 985 evrov za kos. Imela naj bi kamere, a jih nimajo. Kje je račun za ta vrata?« Safet Beriša je trenutno brez vhodnih ključev obeh stanovanj. »Zadržuje jih podjetje, ker nisem plačal računa. In ga tudi ne bom. Gre pa za izpričano motenje posesti, zato sem med drugim šel na policijo.«

Moral bi vlomiti

Glede na dogodke se je Beriša odločil, da stanovanje oziroma opravljeno delo oceni sodni cenilec. Toda ta v stanovanji, tako kot lastnik, niti v dvosobno niti v garsonjero, ne more. Ker ni ključev vhodnih vrat. »Sam bi lahko vlomil, toda ali je smiselno delati dodatno škodo, predvsem pa gre za moje stanovanje, ne pa za prostore v lasti podjetja Prodigi.« V kazenski ovadbi je med drugim navedeno, da bi ob vlamljanju nastali dodatni stroški v višini petsto evrov, Beriša pa še enkrat povzame: »Pa ja ne bom vlamljal v svoji stanovanji?« Ob koncu kazenske ovadbe je zapisano, da gre ob tem za sum storitve kaznivega dejanja po členu 211 kazenskega zakonika. »Policija je direktorja pozvala, naj vrne ključe, pa jih je ta zavrnil. Partnerici je dejal, da policija drži z njim. Potem je klical, da bo ključe poslal po pošti, nato klical popoldan, da bo s ključi osebno prišel na Jesenice, da bom prevzel stanovanji. To sem seveda zavrnil. Dan pozneje me je klical odvetnik podjetja in zahteval, naj prevzamem stanovanji. Ker je bil nevljuden, sem mu odvrnil, da se bo z njim pogovarjala moja odvetnica, in prekinil povezavo. Nobenega prevzema ne bo, saj stanovanji nista dodelani, in delo po pogodbi ni opravljeno niti v dogovorjenem roku niti na način, ki se mojstrom gradbene stroke za tako plačilo spodobi. Ključe naj mi vrne samo zato, da v stanovanji vstopim s sodnim cenilcem in uradno ugotovimo, kaj je opravljenega in kaj ne. Podjetje Prodigi bom na podlagi te ocene tožil.«