MERKUR
Po sedmih letih spet na začetku
Ponovno sojenje Kordeževim pomagačem. Vrhovno sodišče razveljavilo sodbo.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Sodna saga o milijonskem oškodovanju Merkurja pri preprodaji trgovskega centra Primskovo se sedem let po prvi sodbi vrača na začetek.
Vrhovno sodišče je namreč razveljavilo sodbo, s katero je okrožno sodišče nekdanjo finančnico Merkurja Janjo Krašovec, nekdanjega direktorja družbe Kograd Igem Ota Brgleza in Bineta Kordeža obsodilo zaradi oškodovanja Merkurja za približno devet milijonov evrov pri preprodaji trgovskega centra Primskovo oziroma pomoči Kordežu pri tem.
Na zatožno klop bodo tako znova sedli Krašovčeva, Brglez in pravna oseba Kograd Igem, ki so bili obsojeni zaradi pomoči Kordežu pri zlorabi položaja. Potem ko je vrhovno sodišče sprva zavrnilo njihove zahteve za varstvo zakonitosti, so jim prisluhnili ustavni sodniki, ki so ugotovili, da jim je vrhovno sodišče kršilo ustavno pravico do enakosti pred zakonom s tem, ko je delno ugodilo Kordeževi zahtevi za varstvo zakonitosti, ne pa tudi njunima.
Kršitvi, ki ju je vrhovno sodišče ugotovilo za Kordeža, se namreč nanašata na obstoj zakonskega znaka kaznivega dejanja, Krašovčeva in Brglez pa sta bila obsojena za pomoč pri tem, zato bi moralo sodišče ali upoštevati ti kršitvi tudi v njuno korist ali pa navesti razumen razlog, zakaj ju ni.
Iz tega razloga je zdaj vrhovno sodišče razveljavilo obsodilno sodbo in postopek vrnilo okrožnemu sodišču. Kot izhaja iz sodbe vrhovnega sodišča, se bo sodišče v ponovljenem postopku ukvarjalo predvsem z vprašanjem protipravne premoženjske koristi in njenim izračunom v zvezi s presojo izpolnitve zakonskih znakov kaznivega dejanja in njegovega obsega.
Spomnimo, da so Kordežu, nekdanjemu prvemu možu Merkurja, septembra 2012 na okrožnem sodišču naložili pet let zapora in plačilo 39.504 evre, Krašovčevo in Brgleza so obsodili na poldrugo leto zapora, družbi Kograd Igem pa izrekli 100.000 evrov denarne kazni.
Maja naslednje leto je višje sodišče Kordežu kazen zvišalo na šest let in pet mesecev zapora, za Brgleza in Krašovčevo pa sodbo spremenilo tako, da jima niso izrekli stranske denarne kazni 16.460 evrov. Razveljavili so tudi odločbo o plačilu dobrih devet milijonov evrov premoženjskopravnega zahtevka. A okrožno sodišče je oktobra 2013 v ponovnem sojenju Brglezu in Krašovčevi znova naložilo plačilo 9,024.603 evre, višje sodišče pa je to maja 2014 potrdilo.
Vrhovno sodišče je že novembra 2014 ugodilo Kordeževi zahtevi za varstvo zakonitosti in zanj razveljavilo sodbo zaradi nasprotujočih si mnenj sodišč glede višine protipravne premoženjske koristi družbenikov Merfina in načinu njenega izračuna oziroma zato, ker sodišče za izračun te koristi ni angažiralo izvedenca ekonomske stroke.
A ker je Kordež nato s tožilstvom sklenil dogovor in v zameno za sedem let in pol zapora priznal krivdo, tako za Primskovo kot za druge očitke, ponovljenega sojenja zanj ni bilo.
Vrhovno sodišče je namreč razveljavilo sodbo, s katero je okrožno sodišče nekdanjo finančnico Merkurja Janjo Krašovec, nekdanjega direktorja družbe Kograd Igem Ota Brgleza in Bineta Kordeža obsodilo zaradi oškodovanja Merkurja za približno devet milijonov evrov pri preprodaji trgovskega centra Primskovo oziroma pomoči Kordežu pri tem.
Na zatožno klop bodo tako znova sedli Krašovčeva, Brglez in pravna oseba Kograd Igem, ki so bili obsojeni zaradi pomoči Kordežu pri zlorabi položaja. Potem ko je vrhovno sodišče sprva zavrnilo njihove zahteve za varstvo zakonitosti, so jim prisluhnili ustavni sodniki, ki so ugotovili, da jim je vrhovno sodišče kršilo ustavno pravico do enakosti pred zakonom s tem, ko je delno ugodilo Kordeževi zahtevi za varstvo zakonitosti, ne pa tudi njunima.
Kršitvi, ki ju je vrhovno sodišče ugotovilo za Kordeža, se namreč nanašata na obstoj zakonskega znaka kaznivega dejanja, Krašovčeva in Brglez pa sta bila obsojena za pomoč pri tem, zato bi moralo sodišče ali upoštevati ti kršitvi tudi v njuno korist ali pa navesti razumen razlog, zakaj ju ni.
9
milijonov naj bi znašalo oškodovanje.
milijonov naj bi znašalo oškodovanje.
Iz tega razloga je zdaj vrhovno sodišče razveljavilo obsodilno sodbo in postopek vrnilo okrožnemu sodišču. Kot izhaja iz sodbe vrhovnega sodišča, se bo sodišče v ponovljenem postopku ukvarjalo predvsem z vprašanjem protipravne premoženjske koristi in njenim izračunom v zvezi s presojo izpolnitve zakonskih znakov kaznivega dejanja in njegovega obsega.
Kordež je krivdo priznal
Spomnimo, da so Kordežu, nekdanjemu prvemu možu Merkurja, septembra 2012 na okrožnem sodišču naložili pet let zapora in plačilo 39.504 evre, Krašovčevo in Brgleza so obsodili na poldrugo leto zapora, družbi Kograd Igem pa izrekli 100.000 evrov denarne kazni.
Na zatožno klop bodo znova sedli Krašovčeva, Brglez in pravna oseba Kograd Igem, ki so bili obsojeni zaradi pomoči Kordežu pri zlorabi položaja.
Maja naslednje leto je višje sodišče Kordežu kazen zvišalo na šest let in pet mesecev zapora, za Brgleza in Krašovčevo pa sodbo spremenilo tako, da jima niso izrekli stranske denarne kazni 16.460 evrov. Razveljavili so tudi odločbo o plačilu dobrih devet milijonov evrov premoženjskopravnega zahtevka. A okrožno sodišče je oktobra 2013 v ponovnem sojenju Brglezu in Krašovčevi znova naložilo plačilo 9,024.603 evre, višje sodišče pa je to maja 2014 potrdilo.
Vrhovno sodišče je že novembra 2014 ugodilo Kordeževi zahtevi za varstvo zakonitosti in zanj razveljavilo sodbo zaradi nasprotujočih si mnenj sodišč glede višine protipravne premoženjske koristi družbenikov Merfina in načinu njenega izračuna oziroma zato, ker sodišče za izračun te koristi ni angažiralo izvedenca ekonomske stroke.
V ponovljenem postopku bo v ospredju vprašanje protipravne premoženjske koristi oziroma njen izračun.
A ker je Kordež nato s tožilstvom sklenil dogovor in v zameno za sedem let in pol zapora priznal krivdo, tako za Primskovo kot za druge očitke, ponovljenega sojenja zanj ni bilo.