DRUGA PLAT ZGODBE
Po tragediji v Mengšu: Za Rona in družino se bo boril do konca
Predsednik društva Srce za bulle je prepričan, da po tragediji v Mengšu ne bi smeli uničiti življenja še 24-letnemu lastniku psa.
Odpri galerijo
Teden dni je minilo od tragedije v Mengšu, ki je pretresla vso Slovenijo. Takrat je policija sporočila, da je pes napadel osemletnico ter jo ugriznil, kljub hitri pomoči pa je nesrečna Ana žal umrla. A kot kaže, je ta tragična zgodba vse prej kot enoznačna. Kmalu so se v javnosti pojavili pozivi in peticija, naj Rona ne usmrtijo, saj da ni nevaren pes, temveč je šlo za nesrečen splet okoliščin. Kot smo poročali, je družina iz Mengša zatrdila, da njihov pes deklice ni pogrizel.
To nam je potrdil predsednik društva Srce za bulle Simon Mihorič, ki se te dni s svojimi odvetniki bori, da bi preprečil usmrtitev psa. V četrtek je osebno obiskal lastnike, se z njimi pogovoril, nanj pa so prenesli tudi lastništvo. Ob prihodu ni mogel zadržati solz, saj so bili še vedno vidno pretreseni in na robu joka. Ron je trenutno v zavetišču. »Zdaj je deseti dan karantene, ko mora zavetišče inšpektoratu sporočiti podatke, tam pa nato odločijo, kako naprej,« nam je dejal v pogovoru za Slovenske novice in zagotovil, da usmrtitve v soboto zagotovo ne bo.
»Zakaj bi 24 let star fant, ki se je pred kratkim poročil in dela v treh, štirih izmenah, trpel vse življenje? Zato, ker je njegov kuža branil posest. Kje živimo mi? Potem pa najbolje, da kar pozapremo vse pse ali jih sploh nimamo,« še pravi.
Predsednika društva, ki pomaga živalim, je najbolj zmotilo, da je dekličin oče dal »lažno izjavo za srbski medij, češ da se je osemletnica večkrat igrala z Ronom«. »To ni res, punčka je tega psa videla prvič v življenju. Ronov lastnik in njegova mama te punčke še nikdar nista videla,« zagotavlja. Po njegovih informacijah je bila deklica v družbi prijateljice. Ta naj bi jo poskušala prepričati, naj ne hodi do psa.
Mihorič se sprašuje tudi, zakaj naj bi po pričevanjih očividcev reševalci potrebovali toliko časa, da so prispeli na kraj dogodka. Lastnikov starejši brat, ki je sicer epileptični bolnik in avtist, ki jeclja, naj bi dlje časa oživljal deklico. »Ko je klical reševalce, so se norčevali iz njega, saj jeclja. Govori nepovezano. On je prosil, da pridejo, in dejal, da je kuža podrl deklico,« pravi Mihorič in doda, da naj bi mu reševalci odvrnili, če jo je pes podrl, naj počaka, češ da imajo gnečo. Odzvali naj bi se šele, ko je klical četrtič. »Prišli so brez opreme za reanimacijo, zato je na kraj morala priti še druga ekipa, ki pa sprva ni našla hiše,« doda razburjeno in poudari, da je vse zabeleženo v zgodovini klicev. V postopku, ki ga je sprožil, bodo zahtevali tudi posnetke klicev na 112.
Informacijo o tem, koliko časa so potrebovali reševalci, da so prispeli na kraj, smo v Slovenskih novicah želeli preveriti tudi v Zdravstvenem domu Domžale, a njihovih odgovorov še nismo dobili.
Deklica naj bi prehodila celotno dvorišče, da je prispela do psa. Po sogovornikovih besedah je pred njim mahala s koščkom zelenjave, ki ji je nato padel na tla. Ko ga je hotela pobrati, je nanjo skočil pes. Deklica se je zapletla v verigo in padla po tleh. »Ni fer, res ni fer. Ni fer do punčke, ki bi morala počivati v miru. Ni fer, da se moram jaz kot kreten boriti do konca. Zakaj govoriti, da je pes zverinsko napadel, če vsi vemo, da to ni res? Vsi vemo, da lahko majhen ugriz pri majhni deklici povzroči hudo poškodbo na obrazu. On ni hotel ubijati. On je branil tisto, kar je padlo na tleh, in svoje dvorišče,« še pravi Mihorič. »Ne moremo govoriti, da je pes ubil otroka. Lahko je bila smrt posledica tragičnega dogodka.«
Predsedniku društva se ne zdi prav, da želijo na tak način uničiti družino. »Dekličino življenje je ugasnilo. Zakaj? Zaradi spleta okoliščin. Ampak zakaj zdaj dokončno uničiti nekoga? Kam bomo prišli? Bo moral človek zapreti psa v kletko? Pa še to s čisto majhnimi luknjami, da ne bi kdo slučajno vanjo dal prsta.«
To nam je potrdil predsednik društva Srce za bulle Simon Mihorič, ki se te dni s svojimi odvetniki bori, da bi preprečil usmrtitev psa. V četrtek je osebno obiskal lastnike, se z njimi pogovoril, nanj pa so prenesli tudi lastništvo. Ob prihodu ni mogel zadržati solz, saj so bili še vedno vidno pretreseni in na robu joka. Ron je trenutno v zavetišču. »Zdaj je deseti dan karantene, ko mora zavetišče inšpektoratu sporočiti podatke, tam pa nato odločijo, kako naprej,« nam je dejal v pogovoru za Slovenske novice in zagotovil, da usmrtitve v soboto zagotovo ne bo.
»Zakaj bi 24-letnik trpel vse življenje?«
Ker pritožba ne zadrži evtanazije psa, je Mihorič vložil predlog za zakasnitev usmrtitve, saj po njegovih besedah vse okoliščine niso razjasnjene. »Da ne bo pomote. Nam je vsem žal punčke. Grozljivo. Šlo je za splet res čudnih okoliščin. Nihče ni mogel tega preprečiti. Kaj naj zdaj naredimo? Jaz se bom boril za psa in tudi za družino. Če bi krivdo dokazali lastniku, bi ga lahko doletela vrtoglava odškodnina. Lahko prodajo vse,« pripoveduje z razburjenim glasom.
»Zakaj bi 24 let star fant, ki se je pred kratkim poročil in dela v treh, štirih izmenah, trpel vse življenje? Zato, ker je njegov kuža branil posest. Kje živimo mi? Potem pa najbolje, da kar pozapremo vse pse ali jih sploh nimamo,« še pravi.
Predsednika društva, ki pomaga živalim, je najbolj zmotilo, da je dekličin oče dal »lažno izjavo za srbski medij, češ da se je osemletnica večkrat igrala z Ronom«. »To ni res, punčka je tega psa videla prvič v življenju. Ronov lastnik in njegova mama te punčke še nikdar nista videla,« zagotavlja. Po njegovih informacijah je bila deklica v družbi prijateljice. Ta naj bi jo poskušala prepričati, naj ne hodi do psa.
Ga niso jemali resno, ker jeclja?
Mihorič se sprašuje tudi, zakaj naj bi po pričevanjih očividcev reševalci potrebovali toliko časa, da so prispeli na kraj dogodka. Lastnikov starejši brat, ki je sicer epileptični bolnik in avtist, ki jeclja, naj bi dlje časa oživljal deklico. »Ko je klical reševalce, so se norčevali iz njega, saj jeclja. Govori nepovezano. On je prosil, da pridejo, in dejal, da je kuža podrl deklico,« pravi Mihorič in doda, da naj bi mu reševalci odvrnili, če jo je pes podrl, naj počaka, češ da imajo gnečo. Odzvali naj bi se šele, ko je klical četrtič. »Prišli so brez opreme za reanimacijo, zato je na kraj morala priti še druga ekipa, ki pa sprva ni našla hiše,« doda razburjeno in poudari, da je vse zabeleženo v zgodovini klicev. V postopku, ki ga je sprožil, bodo zahtevali tudi posnetke klicev na 112.
Informacijo o tem, koliko časa so potrebovali reševalci, da so prispeli na kraj, smo v Slovenskih novicah želeli preveriti tudi v Zdravstvenem domu Domžale, a njihovih odgovorov še nismo dobili.
»Ne moremo govoriti, da je pes ubil otroka«
Deklica naj bi prehodila celotno dvorišče, da je prispela do psa. Po sogovornikovih besedah je pred njim mahala s koščkom zelenjave, ki ji je nato padel na tla. Ko ga je hotela pobrati, je nanjo skočil pes. Deklica se je zapletla v verigo in padla po tleh. »Ni fer, res ni fer. Ni fer do punčke, ki bi morala počivati v miru. Ni fer, da se moram jaz kot kreten boriti do konca. Zakaj govoriti, da je pes zverinsko napadel, če vsi vemo, da to ni res? Vsi vemo, da lahko majhen ugriz pri majhni deklici povzroči hudo poškodbo na obrazu. On ni hotel ubijati. On je branil tisto, kar je padlo na tleh, in svoje dvorišče,« še pravi Mihorič. »Ne moremo govoriti, da je pes ubil otroka. Lahko je bila smrt posledica tragičnega dogodka.«
Predsedniku društva se ne zdi prav, da želijo na tak način uničiti družino. »Dekličino življenje je ugasnilo. Zakaj? Zaradi spleta okoliščin. Ampak zakaj zdaj dokončno uničiti nekoga? Kam bomo prišli? Bo moral človek zapreti psa v kletko? Pa še to s čisto majhnimi luknjami, da ne bi kdo slučajno vanjo dal prsta.«