FREKVENCE
Podkupili naj bi ga s stanovanjem
Novo sojenje Tomažu Simoniču zaradi podelitve brezplačnih frekvenc Tušmobilu.
Odpri galerijo
Tomaž Simonič se zagotovo ni razveselil pošte ljubljanskega višjega sodišča, ki je prispela na njegov naslov. V njej so mu namreč sodniki sporočili, da so razveljavili odločitev svojih kolegov na prvi stopnji.
Sojenje zaradi domnevne vpletenosti v sporno podelitev brezplačnih frekvenc tretje generacije podjetju Tušmobil v letih 2006 in 2008 se je za Simoniča, nekdanjega direktorja Apeka, agencije za pošto in elektronske komunikacije (zdaj Akos, agencija za komunikacijska omrežja in storitve), februarja na ljubljanskem okrožnem sodišču namreč razpletlo ugodno. A bo moral torej ponovno sesti na zatožno klop.
Specializirani tožilci ga bremenijo zlorabe uradnega položaja in prejemanja podkupnine, in sicer kar stanovanja v Piranu, vrednega približno 80.000 evrov. Zaradi domnevnega dajanja podkupnine Simoniču sta se v postopku znašla tudi Mirko Tuš in njegova nekdanja družba Tušmobil (prevzel jo je Telemach), ki ji tožilstvo očita za skupaj 7,14 milijona evrov koristi, saj ni plačala za uporabo frekvence.
Tedanji Apek naj bi s tako podelitvijo frekvenc po prepričanju tožilstva nezakonito izločil iz konkurence druge operaterje, ki so bili prav tako zainteresirani za nakup frekvenc za mobilno telefonijo. Na zatožni klopi sta bila tudi Gorazd Lukman in Miha Vodopivec, nekdanji komercialni direktor v Tušu in direktor postojnskega podjetja Vopex, ki naj bi sodelovala pri prikrivanju spornega dejanja, a so očitki njima vmes zastarali.
Simoniču je okrožno sodišče izreklo oprostilno sodbo, ker je menilo, da mu dejanje ni dokazano, delno pa je postopek proti njemu ustavilo zaradi zastaranja. Prav tako je bil zaradi zastaranja ustavljen postopek zoper Tušmobil (zdaj Telemach) in delno proti Tušu, ki se sicer zaradi poškodbe ni udeleževal sojenja in so zato ta postopek izločili.
Tožilstvo je sodbo izpodbijalo na višjem sodišču, v pritožbi pa uveljavljalo absolutno bistveno kršitev postopka, češ da prvostopenjsko sodišče ni v celoti rešilo predmeta obtožbe; da ni odločilo o očitkih glede zlorabe položaja oziroma o podelitvi brezplačnih frekvenc niti o tem, ali je bila brezplačna podelitev sploh upravičena, prav tako se ni ukvarjalo z očitki o Tuševem napeljevanju Simoniča h kaznivemu dejanju.
Višje sodišče je tožilstvu pritrdilo, zato je sodbo za Simoniča po pojasnilu sodišča »v celoti razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje«, glede odločitve o zastaranju pa odgovarjajo, da se višje sodišče do tega »ni opredelilo«.
Sojenje zaradi domnevne vpletenosti v sporno podelitev brezplačnih frekvenc tretje generacije podjetju Tušmobil v letih 2006 in 2008 se je za Simoniča, nekdanjega direktorja Apeka, agencije za pošto in elektronske komunikacije (zdaj Akos, agencija za komunikacijska omrežja in storitve), februarja na ljubljanskem okrožnem sodišču namreč razpletlo ugodno. A bo moral torej ponovno sesti na zatožno klop.
Zastaranje
Specializirani tožilci ga bremenijo zlorabe uradnega položaja in prejemanja podkupnine, in sicer kar stanovanja v Piranu, vrednega približno 80.000 evrov. Zaradi domnevnega dajanja podkupnine Simoniču sta se v postopku znašla tudi Mirko Tuš in njegova nekdanja družba Tušmobil (prevzel jo je Telemach), ki ji tožilstvo očita za skupaj 7,14 milijona evrov koristi, saj ni plačala za uporabo frekvence.
Tedanji Apek naj bi s tako podelitvijo frekvenc po prepričanju tožilstva nezakonito izločil iz konkurence druge operaterje, ki so bili prav tako zainteresirani za nakup frekvenc za mobilno telefonijo. Na zatožni klopi sta bila tudi Gorazd Lukman in Miha Vodopivec, nekdanji komercialni direktor v Tušu in direktor postojnskega podjetja Vopex, ki naj bi sodelovala pri prikrivanju spornega dejanja, a so očitki njima vmes zastarali.
Simoniču je okrožno sodišče izreklo oprostilno sodbo, ker je menilo, da mu dejanje ni dokazano.
Simoniču je okrožno sodišče izreklo oprostilno sodbo, ker je menilo, da mu dejanje ni dokazano, delno pa je postopek proti njemu ustavilo zaradi zastaranja. Prav tako je bil zaradi zastaranja ustavljen postopek zoper Tušmobil (zdaj Telemach) in delno proti Tušu, ki se sicer zaradi poškodbe ni udeleževal sojenja in so zato ta postopek izločili.
Tožilstvo je sodbo izpodbijalo na višjem sodišču, v pritožbi pa uveljavljalo absolutno bistveno kršitev postopka, češ da prvostopenjsko sodišče ni v celoti rešilo predmeta obtožbe; da ni odločilo o očitkih glede zlorabe položaja oziroma o podelitvi brezplačnih frekvenc niti o tem, ali je bila brezplačna podelitev sploh upravičena, prav tako se ni ukvarjalo z očitki o Tuševem napeljevanju Simoniča h kaznivemu dejanju.
Višje sodišče je tožilstvu pritrdilo, zato je sodbo za Simoniča po pojasnilu sodišča »v celoti razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje«, glede odločitve o zastaranju pa odgovarjajo, da se višje sodišče do tega »ni opredelilo«.