Policija preiskuje smrt najstnice: umrla zaradi izziva na tiktoku?
»Prejšnji teden me je pretresla še ena zgodba najstnice, ki je naredila samomor zaradi pritiskov sovrstnikov z družbenega omrežja tiktok. Zgodilo se je pri nas, v Sloveniji.« To je zapisal v kolumni, objavljeni v reviji Onaplus, Izidor Gašperlin, ekonomist, družinski terapevt, avtor knjig in publicist. Da preiskujejo okoliščine smrti otroka, so potrdili tudi na policiji, kjer so sicer z informacijami zaradi občutljivosti primera zelo skopi.
Na vprašanje, od kod mu ta informacija in ali nam lahko o tragičnem dogodku pove kaj več, je Gašperlin odvrnil: »Informacijo o tem sem dobil zasebno od osebe, ki je blizu družini te najstnice. Zadevo preiskuje policija. Dodatne informacije bodo javnosti zaupali starši ali policija, ko oziroma če se se bodo za to odločili. Jaz vam seveda zaradi varovanja zaupnosti ne morem posredovati nobene dodatne informacije. V kolumni sem želel opozoriti na problem, ne da bi kakor koli kršil zaupanje do tistega, ki mi je informacijo posredoval.«
Med brskanjem po spletu smo zasledili, da najverjetneje govori o dogodku, ki se je zgodil 21. februarja na območju PU Maribor. Da tam preiskujejo smrt otroka, so nam potrdili tudi na policiji. »Pri PU Maribor preverjamo okoliščine smrti otroka. Po doslej zbranih informacijah je tuja krivda za smrt otroka izključena, poudarjamo pa, da zaradi občutljivosti primera, zaščite otrok, oziroma varovanja njihove integritete več informacij ne moremo posredovati.«
Na spletni strani lokalec.si so poročali, da je 13-letnica domnevno umrla zaradi nevarnega izziva na tiktoku. Mrtvo naj bi jo v gozdu našel njen oče, ki naj bi mu tik pred smrtjo poslala sporočilo, da se odpravlja v gozd. Kaj se je zgodilo, še ni znano.
Nevarnosti, ki na otroke prežijo na tiktoku
Gašperlin je v kolumni opozoril, da je podobnih primerov preveč, da bi si zatiskali oči pred dejstvom, da koristi pojava družabnih omrežij bledijo v primerjavi z veliko škodo, ki nam jo povzročajo. Ob tem je okrcal državo in zapisal, da starši sami ne morejo zaščititi otrok pred spletom in spletnimi omrežji. Prepričan je, da bi bilo treba oboje nadzirati, po potrebi pa tudi blokirati ali cenzurirati.
O tveganjih, ki jih prinaša med mladimi zelo priljubljena aplikacija tiktok opozarjajo tudi na safe.si, saj lahko z objavljenimi posnetki razkrivamo lokacijo, premoženje in podobno, pod objavami pa se lahko pojavijo žaljivi komentarji, zasebna sporočila, ki se lahko sprevržejo v nadlegovanje ali spolno nadlegovanje ('groming'). Posnetke lahko shranijo tudi druge osebe in jih naložijo na druge spletne strani. Uporabniki tiktoka niso varni niti pred neprimernimi seksualnimi in nasilnimi vsebinami, ki imajo lahko na otroke izjemno negativen vpliv.
Na safe.si so podali navodila za starševski nadzor na tiktoku. Priporočajo, da starši uporabijo 'Family Pairing', ki omogoča nadzor nad vsebinami, iskanjem, komentarji, vidnostjo ter tudi količino časa, ki ga najstnik preživi na dani platformi. Staršu omogoča: upravljanje časa zaslona ter omejevanje neprimernih vsebin, neposrednih sporočil, iskanja, komentarjev, vidnosti in vidnosti všečkanih videoposnetkov.
Ste v stiski?
Če pri svojcu, znancu ali prijatelju opazite znake ali simptome depresije, jih spodbudite, da poišče strokovno pomoč. Na iste vire pomoči se lahko obrnete, če znake ali simptome depresije opazite pri sebi.
Viri pomoči
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (h kliničnemu psihologu ali k psihiatru) ali drugim oblikam pomoči. Klinični psihologi in psihiatri delujejo v okviru zdravstvenih domov, psihiatričnih bolnišnic in kot zasebni izvajalci s koncesijo ali brez nje. Za nosečnice in ženske po porodu je na voljo seznam s kontakti nekaterih izmed teh strokovnjakov, ki se še posebej posvečajo tej populaciji. Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:
- dežurnega zdravnika,
- dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
- reševalno službo (112) ali
- urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 0670).
- Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na:
TELEFONE ZA POMOČ V STISKI
- Klic v duševni stiski 01 520 9900 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
- Društvo SoS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 1155 (pon.–pet. med 12. in 22. uro; sob., ned., prazn. med 18. in 22. uro).
- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.
- Pomoč je na voljo tudi v kateri izmed svetovalnic v mreži psiholoških svetovalnic Posvet.
