DROGA
Policista zamočila, dokaz ni veljaven
Višje sodišče obsodilno sodbo spremenilo v oprostilno. Ne sme se opreti na nezakonito pridobljen dokaz.
Odpri galerijo
Ljubljančanu nista dala pravnega pouka. FOTO: Matej Družnik
Ljubljansko okrožno sodišče je Ljubljančana junija 2019 spoznalo za krivega neupravičene proizvodnje prepovedanih drog in prometa z njimi ter ga obsodilo na pogojno zaporno kazen, a je višje sodišče obsodilno sodbo spremenilo in ga oprostilo.
Ljubljančana so pridržali dan potem, ko sta ga policista dobila, da je 17. februarja 2015 na Tivolski cesti v Ljubljani prodal 1,8 grama konoplje za 20 evrov, v nogavici pa je imel skrite še 0,45 grama trave. Po zaslišanju kupca in policistov ga je prvostopenjsko sodišče obsodilo na leto dni zapora s preizkusno dobo dveh let, a je višje sodišče, ki je zadevo obravnavalo na pritožbo obrambe, sodbo po uradni dolžnosti spremenilo in Ljubljančana oprostilo.
Policista sta, zaslišana kot priči, izpovedala, da sta tistega dne opazila obtoženega in kupca, kako sta si izmenjala denar in zavitek. Domnevni kupec jima je na poziv, naj jima izroči predmete, sam dal zavitek z 1,8 g konoplje, ki naj bi ga dobil od obtoženega. Policista sta torej postopala izključno zaradi svoje zaznave transakcije in je bila osredotočenost suma na obtoženega in kupca podana, še preden sta pristopila in ju ogovorila, je ugotovilo sodišče. To pa pomeni, da bi moral biti domnevnemu kupcu mamila kot domnevnemu kršitelju pred pozivom na izročitev predmetov dan pravni pouk, pa ni bil, in o tem ni bil napravljen zapisnik ali uradni zaznamek, kot bi moral biti, saj je bil zoper kupca uveden prekrškovni postopek, pa pojasnjuje višje sodišče.
»Poziv k predaji predmetov in posledični zaseg brez predhodne podaje pravnega pouka o kršiteljevih procesnih pravicah namreč predstavlja občuten in nedopusten poseg v njegov privilegij zoper samoobtožbo kot eno izmed temeljnih pravic prekrškovnega postopka,« poudarja višje sodišče. Zaseg droge je bil tako nezakonit, kar pomeni, da gre za nezakonit dokaz, saj je bil pridobljen s kršitvijo ustavno določenih pravic in temeljnih svoboščin, in se nanj sodba ne sme opirati.
Glede na oprostitev glede očitka prodaje 1,8 grama konoplje tudi očitka hrambe 0,45 grama v nogavici za nadaljnjo prodajo ni več mogoče utemeljevati s tem ravnanjem, saj tudi med hišno preiskavo, ki so jo opravili pri obdolžencu, niso našli ničesar (ne mamila, ne alu folije, ne tehtnice ali samozapiralne vrečke).
Ker gre za neodpravljivo kršitev, ki je prvostopenjsko sodišče v novem sojenju ne more sanirati, ponovljeni postopek pa se ne bi končal drugače kot z oprostilno sodbo in bi bila razveljavitev sodbe pravzaprav v škodo obtoženca, je višje sodišče sodbo samo spremenilo v oprostilno. Prepoved opiranja sodbe na nezakonito pridobljen dokaz pomeni izostanek edinega materialnega dokaza, zato bi bila tudi v ponovljenem sojenju oprostilna sodba edina, angažma celotnega državnega aparata za vodenje kazenskega postopka, katerega izid je znan že vnaprej, pa je nesmotrn.
Ljubljančana so pridržali dan potem, ko sta ga policista dobila, da je 17. februarja 2015 na Tivolski cesti v Ljubljani prodal 1,8 grama konoplje za 20 evrov, v nogavici pa je imel skrite še 0,45 grama trave. Po zaslišanju kupca in policistov ga je prvostopenjsko sodišče obsodilo na leto dni zapora s preizkusno dobo dveh let, a je višje sodišče, ki je zadevo obravnavalo na pritožbo obrambe, sodbo po uradni dolžnosti spremenilo in Ljubljančana oprostilo.
Policista sta, zaslišana kot priči, izpovedala, da sta tistega dne opazila obtoženega in kupca, kako sta si izmenjala denar in zavitek. Domnevni kupec jima je na poziv, naj jima izroči predmete, sam dal zavitek z 1,8 g konoplje, ki naj bi ga dobil od obtoženega. Policista sta torej postopala izključno zaradi svoje zaznave transakcije in je bila osredotočenost suma na obtoženega in kupca podana, še preden sta pristopila in ju ogovorila, je ugotovilo sodišče. To pa pomeni, da bi moral biti domnevnemu kupcu mamila kot domnevnemu kršitelju pred pozivom na izročitev predmetov dan pravni pouk, pa ni bil, in o tem ni bil napravljen zapisnik ali uradni zaznamek, kot bi moral biti, saj je bil zoper kupca uveden prekrškovni postopek, pa pojasnjuje višje sodišče.
Videla sta obdolženca, da je z domnevnim kupcem izmenjal 1,8 grama konoplje za 20 evrov, v nogavici pa je imel še 0,45 grama trave. Fotografija je simbolična. FOTO: Pu Celje
»Poziv k predaji predmetov in posledični zaseg brez predhodne podaje pravnega pouka o kršiteljevih procesnih pravicah namreč predstavlja občuten in nedopusten poseg v njegov privilegij zoper samoobtožbo kot eno izmed temeljnih pravic prekrškovnega postopka,« poudarja višje sodišče. Zaseg droge je bil tako nezakonit, kar pomeni, da gre za nezakonit dokaz, saj je bil pridobljen s kršitvijo ustavno določenih pravic in temeljnih svoboščin, in se nanj sodba ne sme opirati.
Glede na oprostitev glede očitka prodaje 1,8 grama konoplje tudi očitka hrambe 0,45 grama v nogavici za nadaljnjo prodajo ni več mogoče utemeljevati s tem ravnanjem, saj tudi med hišno preiskavo, ki so jo opravili pri obdolžencu, niso našli ničesar (ne mamila, ne alu folije, ne tehtnice ali samozapiralne vrečke).
Obramba se je uspešno pritožila.
Ker gre za neodpravljivo kršitev, ki je prvostopenjsko sodišče v novem sojenju ne more sanirati, ponovljeni postopek pa se ne bi končal drugače kot z oprostilno sodbo in bi bila razveljavitev sodbe pravzaprav v škodo obtoženca, je višje sodišče sodbo samo spremenilo v oprostilno. Prepoved opiranja sodbe na nezakonito pridobljen dokaz pomeni izostanek edinega materialnega dokaza, zato bi bila tudi v ponovljenem sojenju oprostilna sodba edina, angažma celotnega državnega aparata za vodenje kazenskega postopka, katerega izid je znan že vnaprej, pa je nesmotrn.
