Policisti so jih zalotili med krajo konoplje
Ne višje in ne vrhovno sodišče obtoženca, ki je sodeloval pri kraji konoplje, nista rešila zapora. Ker je stražil, medtem ko so drugi kradli, bo moral za eno leto v zapor. A ne zaradi tatvine, temveč zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje prepovedanih drog in prometa z njimi. Pomagalo mu ni niti to, da naj bi šlo po podatkih obrambe za t. i. industrijsko konopljo z zelo nizko vsebnostjo THC.
Okrožno sodišče v Krškem je novembra 2021 v tem primeru izreklo kazen enega leta zapora. Višje sodišče v Ljubljani pa je januarja lani zavrnilo pritožbo zagovornika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. A obramba je vztrajala in se obrnila še na vrhovno sodišče. Zoper pravnomočno sodbo je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter kršitve ustavnih pravic.
Zagovorniku ni uspelo z argumenti, da naj bi šlo za industrijsko konopljo, pri kateri vsebnost THC ne presega 0,2 odstotka.
Naredil je uslugo
V tej zadevi sta bili sicer ključni dve vprašanji: ali je sploh šlo za prepovedano drogo, saj naj bi šlo torej za industrijsko konopljo z nizko vsebnostjo THC, za gojenje katere naj bi imela brata, ki sta jo gojila, dovoljenje; drugo pa, ali je obsojencu mogoče očitati sostorilstvo. Zagovornik je med drugim trdil, da za obsojenčevo vpletenost v kaznivo dejanje ni nobenega dokaza in da je tega dne zgolj naredil uslugo prijatelju in zanj opravil prevoz, zaradi česar se je znašel na napačnem kraju ob napačnem času. Kasneje naj bi ga pajdaš obremenil, da bi zmanjšal lastno vlogo. Obsojenec pa torej droge ni niti prenašal niti hranil in z njo sploh ni prišel v stik.
Vrhovni sodniki so poudarili, da mora sostorilec sodelovati pri izvršitvi kaznivega dejanja, kar pomeni uresničevati vsaj del njegovih zakonskih znakov ali k njemu kako drugače odločilno prispevati. Obsojencu so očitali, da je stražil, medtem ko sta prijatelj in še en mladoletni, posekala nekaj rastlin konoplje in jih z namenom nadaljnje prodaje shranila v vrečko. To so nato odvrgli v grmičevje, saj so na kraj dogodka prišli policisti, a se je obsojenčev pajdaš z nekom tretjim naslednji dan vrnil ponjo. Policisti so jih dobili, v vrečki pa je bilo 1796 gramov bruto oziroma 700 gramov neto rastline konoplje. Vrhovne sodnike je torej zanimalo, ali je stražar odločilno prispeval k dejanju, in strinjali so se, da je. Tatova, ki sta jo ukradla, bi lahko kadar koli zalotili pri dejanju, naloga stražarja pa je bila, da ju pravočasno posvari pred prihodom policistov ali koga drugega.
Ni mu uspelo niti z argumenti
Zagovorniku ni uspelo niti z argumenti, da naj bi šlo za industrijsko konopljo, pri kateri vsebnost THC ne presega 0,2 odstotka in ni uvrščena med prepovedane droge, njeno gojenje pa je dovoljeno. Zato je predlagal zaslišanje bratov, ki sta jo gojila. ki bi lahko povedala, kakšno konopljo sta gojila in ali sta imela za njeno gojenje dovoljenje. Že sodišče prve stopnje je dokazni predlog zavrnilo, ker je iz poročila Nacionalnega forenzičnega laboratorija izhajalo, da je bil v analizirani snovi THC in da gre za prepovedano konopljo. Tudi če bi lastnik konoplje za njeno gojenje imel dovoljenje, pa tega dovoljenja ne bi mogel prenašati na druge.
Vrhovni sodniki so se strinjali s tem in dodali, da obramba nima prav, ko trdi, da t. i. industrijska konoplja ni uvrščena na seznam prepovedanih drog. »Industrijska konoplja namreč ni ločena rastlinska vrsta, temveč zgolj poseben botanični razred vrste Cannabis sativa L., ki je po uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog uvrščena na seznam skupin prepovedanih drog,« so pojasnili in dodali, da so na seznam uvrščeni tako rastlina kot tudi njeni izvlečki in smola, njena posest pa je dovoljena izključno z dovoljenjem ministra. Razčiščevanje, ali sta imela brata dovoljenje za gojenje industrijske konoplje, tako za sodišče ni bilo pomembno. Zahtevo za varstvo zakonitosti so zato zavrnili.
