Pred umorom žene Jasne je Žarko »popil šilce žganja in posnifal nekaj kokaina«
Ali je bil Žarko Gorenjc v zgodnjih jutranjih urah 5. marca 2021 neprišteven, ko naj bi s pasom kopalnega plašča zadavil svojo ženo Jasno? Obramba bi na to vprašanje vsekakor odgovorila pritrdilno, pri tem si pomaga tudi s strokovnim mnenjem hrvaške multidisciplinarne izvedenke Sanje Elizabeth Radeljak. Pri povsem nasprotnem mnenju pa vztraja tožilstvo, ki se pri tem zanaša na ugotovitve sodnih izvedencev Majde Zorec Karlovšek (toksikologija) in Petra Preglja (psihiatrija).
Gorenjc se na ljubljanskem višjem sodišču, kjer je včeraj s ciljem dokončne razrešitve dvoma glede Gorenjčeve prištevnosti stekla glavna obravnava, dodatno ne zagovarja. Že na sojenju na prvi stopnji (tam je bil zaradi umora žene obsojen na 23 let zapora) je med drugim povedal, da je že nekaj dni pred tistim usodnim dnem Jasni predlagal ločitev.
5. marca 2021 je umrla Jasna Gorenjc.
Ona se menda ni strinjala z deljenim skrbništvom nad hčerko. Gorenjc trdi, da je hčerko 4. marca 2021 zvečer udarila, a »ko sem protestiral glede tega, mi je odvrnila, da bo hčerka itak pripadala njej in da jo bo takrat prevzgojila«. Otroka je nato spravil spat, nakar je šel v svojo spalnico.
»Vzel sem nekaj kokaina, da se pomirim. Bil sem popolnoma razrvan. Potem sem uvidel nespametnost svojega početja, vzel uspavalo, ki mi ga je predpisala zdravnica, in čez čas zaspal. Zadnja stvar, o kateri sem razmišljal, preden sem zaspal, je bil neutolažljiv hčerkin jok. Sredi noči je nato v mojo spalnico prišla žena in mi očitala, da sem ji uničil življenje. Začela mi je groziti, da mi bo vzela hčerko in da jo bom lahko videl samo pod nadzorom CSD. Žalila me je in me zasmehovala, če bom šel spet na bolniško, ko bo odpeljala otroka. Poskusil sem jo pomiriti, a mi je ob prerivanju zlomila prst, kar me je tako razburilo, da sem očitno izgubil kontrolo nad seboj. Ne spomnim se, kaj je bilo potem. Zavedel sem se šele, ko sem se sklanjal nad njeno telo, ki je imelo okoli vratu ovit pas in zvezane roke na hrbtu. Strmel sem vanjo in jo stresel, a ji nisem več mogel pomagati,« je povedal obtoženi, ki je v zagovoru večkrat zanikal, da bi bil nasilen do Jasne oziroma da bi se ga ona morala zato tako zelo bati.
Kokain je kot močna kava
Sodna izvedenca Zorec Karlovškova in Pregelj sta kljub hrvaškemu mnenju v celoti vztrajala pri svojih ugotovitvah. Prva je poudarila, da rezultati preiskave odvzetega vzorca obtoženčevega urina in krvi, kar se je zgodilo šele 24 ur po dogodku, ne izpodbijajo zagovora Gorenjca. Torej, da je 4. marca okoli desetih oziroma enajstih zvečer »popil šilce žganja in posnifal nekaj kokaina«.
Žarko Gorenjc je bil zaradi umora žene na prvi stopnji obsojen na 23 let zapora.
Če bi takrat vzel večjo količino kokaina, bi se to po mnenju izvedenke videlo tako v rezultatih preiskave krvi kot tudi v tem, da tiste usodne noči ne bi zaspal: »Kokain te naredi budnega. Je kot močna kava. Če si nalit s kavo, pač ne moreš zaspati.«
Pregelj, ki je bil kritičen do strokovnega mnenja hrvaške izvedenke, je še naprej trdil, da je bil obtoženčeva prištevnost v času kaznivega dejanja zmanjšana, a ne bistveno. In da je pri njem mogoče ugotoviti sočasno prisotnost dveh psihičnih motenj, in sicer neopredeljene osebnostne motnje ter sindrom odvisnosti od več psihoaktivnih snovi.
Glede na podatke iz sodnega spisa, osebnega pregleda obtoženca in medicinske dokumentacije je tudi izključil možnost, da bi bil v času storitve kaznivega dejanja pri Gorenjcu prisoten psihotičen zdrs. Pa tudi, da bi utrpel »mini kapi«, kar v svojem mnenju ugotavlja Radeljakova.
