Prerezal mu je vrat in naročil pico

LJUBLJANA – Konec januarja se je z neposrednim zaslišanjem izvedenca kirurga travmotologa Vladimirja Senekoviča na ljubljanskem okrožnem sodišču sklenila pravda, s katero zdaj že pokojni taksist Tomaž Starin – tožbo so prevzeli njegovi dediči – od 23-letnega Vida Lubija, ki ga je jeseni 2014 brutalno napadel z olfa nožem, za telesne in duševne bolečine, prestani strah ter iznakaženost terja 35 tisočakov.

»Naročil je prevoz v Dravlje. Normalno sva se pogovarjala, ko sem pogledal v retrovizor, sem opazil, da ima priprte oči, zato sem menil, da je zadremal, toda še kar naprej je govoril. Med vožnjo je rekel, naj ga odpeljem do garaž na Kunaverjevi, tam pa sem okrog vratu nenadoma začutil nekaj čudnega.

Najprej sem mislil, da me hoče zadaviti z žico, potem je začela špricati kri,« se je usodnega dogodka spominjal 47-letni Starin, ki je z zadnjimi močmi poklical centralo, naj pokličejo na pomoč, »ker mi je stranka prerezala vrat«, nato se je sesedel. Gotove smrti ga je rešil zamaščen vrat, saj bi sicer rezilo zagotovo poškodovalo tudi kak vitalni organ.
 

Namesto v zapor na psihiatrično zdravljenje

Lubi se je po tistem, ko je zabodel Starina, zavlekel v grmovje in zaspal. Ko se je zbudil, je šel na bencinski servis in si naročil pico. Nenadoma ga je prešinilo, da je storil nekaj grdega, zaradi česar je poklical policijo. »Imel sem krvavo desno roko,« je povedal preiskovalnemu sodniku. Napada s tapetniškim nožem pa se menda ni spominjal. »Taksi je bil bel ali siv. Videl sem ga pri gostilni Šestica. Ne spomnim se, da bi sedel v njem, se pa spomnim neke garaže, vem, da sem tam in da sem nekaj mogel storiti.« Tistega dne naj bi spil več piv, pojedel nekaj tablet in se zadel še s kokainom.

Lubiju zaradi poskusa uboja ni bilo treba za zapahe. Ker početja ni imel pod nadzorom, jeseni 2014 sodnici Dejani Fekonja ni preostalo drugega, kot da mu izreče ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja. Ukrep sme trajati najdlje pet let, a že po dobrem letu je Lubija doletela dobrota sodišča, zanj so namreč ukinili prisilno namestitev na mariborski enoti za forenzično psihiatrijo ter mu odredili ambulantno zdravljenje. Ker naj bi kršil pravila, so ga znova hospitalizirali, od februarja pa so mu znova odredili ambulantno zdravljenje.
 

Tožnik pred sojenjem umrl

Starin je nato vložil odškodninsko tožbo, a je, še preden je bil razpisan prvi narok, umrl. Tožbo so tako prevzeli njegovi dediči, pokojni ima namreč dva otroka. Sodišče je na tokratnem naroku prebralo vse listinske dokaze, neposredno pa zaslišalo izvedenca travmatologa, ki je sicer že podal svoje pisno mnenje. Sodna odločitev v pravdnih postopkih izide pisno, običajno v mesecu dni po koncu zadnje obravnave. Zato smo pričakovali, da je sodišče v tem času že odločilo. A kot nam je pojasnila Anja Slak z okrožnega sodišča, sodbe še ni.


»Sodišče je po glavni obravnavi ugotovilo, da je treba postopek dopolniti, zato je na podlagi 292. člena zakona o pravdnem postopku sklenilo, da se končana glavna obravnava znova začne. Sodba zato še ni bila izdana,« je pojasnila Slakova.