Pri nas 400 evrov podpore, v Afriki pa je Coco pravi bogataš
Coco Filip Faragala je pred nekaj leti zanikal, da je v saveljskem nastanitvenem objektu skoraj usodno zabodel Primoža R. Trdil je, da je bil v času napada na tega možakarja na policijski postaji, kjer je prijavljal, da so v samskem domu nasilni do njega. Lagal je. Zdaj, ko proti njemu poteka postopek zaradi lanskega napada na brezdomko Majo G., znova zatrjuje, da v času, ko je bila ženska zabodena, sploh ni bil v bližini zavetišča za brezdomce. Pravi, da je bil v času očitanega mu napada na britanskem veleposlaništvu v Ljubljani. Spet laže.
Francu razbil televizor
Tridesetletni migrant (trdi, da je iz Eritreje, dokumentov pa nima) v Sloveniji počne same neumnosti, toda kaj, ko ga izgnati ne moremo. V domovino sploh ne, saj je Eritreja ujetnica vojaške diktature, drugam pa tudi ne, saj bi nam ga zagotovo vrnili. Obsojeni smo torej na sobivanje s Cocojem, ki ga na Slovenskem tako zebe, da ima še v najbolj pasjem vročinskem valu na sebi več plasti oblačil, primernih za strupeno zimo.
Leta 2017 se je torej v samskem domu sprl s sostanovalci, potem ko se je nezakonito priklopil na kabelsko televizijo Franca P., ta pa naj bi mu jo izklopil. Njegove poti so se srečale s Primoževimi, ki mu je rekel, da bi moral Francu za priklop plačevati pet evrov na mesec. Visokoraslega in kot preklo slokega Afričana je to tako razkačilo, da je Francu razbil televizor, njemu pa rebra. Primoža je novembra zabodel v trebušno votlino, ga porezal po stegnu in ga pretepel z železno palico ter lesenim kolom. Obtožen je bil poskusa uboja, toda izvlekel se je z obsodbo za povzročitev lahke telesne poškodbe.
Faragala, ki je bil pri nas že obsojen zaradi ropa in nasilništva, je bil obsojen na leto in 11 mesecev zapora in na štiriletni izgon iz Slovenije, pa se je torej izkazalo, da te stranske kazni ni bilo mogoče izvršiti.
Dolžen za trolo
Medtem ko se je Faragala po odsluženi kazni klatil po ljubljanskih ulicah, ga je v zvezi s postopkom napada v Savljah iskalo ljubljansko okrožno sodišče. Na sodno desko so predlani pribili sklep, da mu je bila s sodbo naložena tudi povrnitev stroškov kazenskega postopka. Pravosodni policisti so ga iz pripora na Povšetovi s službeno marico petkrat pripeljali v sodno palačo, vrednost vsake poti in spremstva je bila ocenjena na 1,20 evra, torej je ostal dolžen šest evrov. Med sojenjem so zaslišali oškodovanca in eno pričo, Eritrejec je vsakemu ostal dolžen za prevoz z avtobusom do sodišča in z njega, dvakrat po 2,40 evra, torej 4,80 evra. Še največ bi moral plačati za izdelavo izvedenskega mnenja, 251 evrov in pol.
Zdaj znova sedi na zatožni klopi ljubljanskega okrožnega sodišča in tožilci ga spet preganjajo zaradi poskusa uboja, ki naj bi ga zagrešil 15. novembra lani v Plečnikovem podhodu. Majo je najprej z roko udaril v obraz, jo zmerjal in pozival k pretepu. Nato je odšel, a pritekel nazaj in jo s hrbta zabodel z nožem v desni del trebuha, kjer so življenjsko pomembni organi. Žrtev je začela močno krvaveti in le hitri zdravniški pomoči se lahko zahvali, da je preživela.
Na predobravnavnem naroku je Faragala zavrnil ponudbo tožilke Maje Ulčar, ki mu je v zameno za priznanje krivde ponujala šest let in pol zapora. Na tem naroku je dejal, da ima pri nas status mednarodnega begunca in da prejema 400 evrov socialne pomoči. Sodniku Davidu Špernjaku je nato začel nakladati, da v Sloveniji nima premoženja, v Afriki pa je popolnoma drugače, saj ima avtomobile, motorje, hišo in trgovine: »275 je številka trgovine, ki jo imam v Libiji.«
Na začetku sojenja se ni zagovarjal in je torej zatrjeval, da je bil v času napada na Majo na britanskem veleposlaništvu, je poročal Dnevnik. Pomahal je z listom papirja ter pripomnil, da je to dokaz, da je res bil na veleposlaništvu, toda izkazalo se je, da je na njem njegov pisni zagovor, ki pa ga ni prebral.
»Majo sem videl dopoldne tistega dne, ne popoldne. Potem ko sem odšel, pa ne vem, kaj se je dogajalo,« je povedal, nato pa se znova zatekel v svet svojih pleteničenj. Tolmač je prevajal njegove besede o slabih razmerah, bolezni in praskanju, o zdravilih, ki ne pomagajo, svobodi, po katero je prišel v Evropo, narkomanih, ki kradejo in se režejo. »Zakaj bi odgovarjal na vprašanja? Nima smisla. Nisem kriminalec. Samega sebe ne bom ubil, saj nisem nor,« je dejal Faragala in se spraševal, zakaj sploh je bil aretiran in zakaj mora biti na sodniji. »Nikoli še nisem bil pred sodiščem. Nikoli se mi še ni bilo treba braniti,« je lagal in pripomnil, da se ne misli zagovarjati zaradi ženske, ki je odvisnica od drog, pri čemer je kajpak mislil na Majo G.
Sodnik je ugodil predlogu obrambe o postavitvi izvedenca psihiatrične stroke, ki bo ugotavljal, ali je brezdomec v postopku sploh zmožen skrbeti za svoje pravice.
