Prisedel k pijanemu vozniku

Moški se je hudo ranil v prometni nesreči kot sopotnik v avtomobilu. Sodišče mu je prisodilo odškodnino, a je višje sodišče v nasprotju s prvostopenjskim ugotovilo, da je s tem, ko je prisedel k pijanemu vozniku v avto, čeprav so bili znaki vinjenosti pri vozniku zaznavni, in ne da bi se predhodno prepričal, ali je to zanj varno, soprispeval k škodi, ki jo je utrpel v nesreči.

Ta se je zgodila 18. decembra 2016 ob 01.25, ko se je tožnik s še tremi sopotniki vračal s službene novoletne zabave. Prometno nesrečo je povzročil njegov znanec, ko je v desnem ovinku na mokrem in spolzkem cestišču izgubil oblast nad vozilom. To je zdrselo prek pločnika na travnik in trčilo v kovinski drog javne razsvetljave, nato je vozilo zavrtelo desno in prevrnilo na streho. Poleg voznika je kot sopotnik spredaj desno sedel en sopotnik, zadaj desno sopotnica, tožnik pa na zadnjem sedežu za voznikom. Pri tem sta tožnik in sopotnica utrpela številne hude poškodbe.

Sopotnik bi moral še s toliko večjo skrbnostjo preveriti vinjenost voznika ob vedenju, da je bil ta več kot štiri ure na zabavi, kjer se je pil alkohol. FOTO: Shutterstock

Tožnik je s tožbo terjal odškodnino za (ne)premoženjsko škodo, tožena stran pa je vztrajala pri tožnikovem soprispevku, češ da je prisedel k vinjenemu vozniku, ne da bi se predhodno prepričal, ali je to zanj varno, ter ker ni bil pripet z varnostnim pasom. Voznik je namreč na kraju samem napihal 0,55 mg alkohola na liter izdihanega zraka (dopustna meja je 0,24 mg/l), ob strokovnem pregledu na Inštitutu za sodno medicino pa so mu izmerili 1,19 g/kg alkohola v krvi (dopustna meja pa je 0,5 g/kg).

Lahko bi zaznal vonj

Sodišče prve stopnje je toženkino stališče o sopotnikovem soprispevku zavrnilo ter toženi strani naložilo odgovornost za vso škodo. Ugotovilo je, da je voznik sicer kazal določene znake alkoholiziranosti, ki pa niso bili očitni, ter zaključilo, da tožniku ni mogoče očitati, da bi lahko zaznal, da je bil voznik vinjen. Za nepremoženjsko škodo mu je prisodilo 101.000 evrov, za premoženjsko pa še 10.169,77 evra, skupaj 111.169,77 evra. A višje sodišče je nasprotno ugotovilo, da je tožnikov soprispevek vendarle podan, saj bi ob upoštevanju standarda skrbnosti povprečnega človeka mogel presoditi, da je voznik vinjen, čeprav je kazal le manjše znake alkoholiziranosti in ne očitnih. V trenutku, ko je prisedel v vozilo, bi lahko pri vozniku zaznal vsaj vonj po alkoholu, če ne tudi drugih znakov, ki so bili zaznavni, ugotavlja sodišče.

Tožnik in sopotnica (ta je odškodnino terjala v posebnem postopku) se zaradi hudih poškodb ob zaslišanju nista spominjala ničesar. Tožnik je imel v času nezgode 1,3 g/kg alkohola v krvi, torej je bil še bolj vinjen kot voznik, a je višje sodišče zaključilo, da tudi če ni imel občutka za realno presojo, to na njegov soprispevek ne more vplivati, saj pri vozniku vinjenost ni bila očitna.

Medtem ko prvostopenjsko sodišče soprispevka tožnika ni ugotovilo, je višje sodišče pritrdilo toženi stranki, da je v tem primeru utemeljen tožnikov soprispevek v višini 20 odstotkov. Policist, ki je bil na kraju nesreče, je potrdil, da je bil voznikov govor zatikajoč, hoja opotekajoča se, mimika pa je kazala na to, da je zaužil kar nekaj alkohola. Tožnik bi zato moral še s toliko večjo skrbnostjo preveriti vinjenost voznika ob vedenju, da je bil ta več kot štiri ure na novoletni zabavi, kjer se je prevladujoče pil alkohol.

Pripet ali ne?

Dodatnih 20 odstotkov tožnikovega soprispevka je tožena stranka zatrjevala, ker ni dokazal, da je bil pripet z varnostnim pasom, saj bi sicer utrpel manjšo škodo. A ob izvedenih dokazih ni mogoče govoriti, da ni bil pripet, zato je ta del pritožbe višje sodišče zavrnilo.

Višje sodišče je odškodnino za posamezne postavke škode spremenilo, ob upoštevanju tožnikovega soprispevka pa znaša enotna odškodnina 88.935 evrov. Ker znaša že plačani revalorizirani del odškodnine s strani toženke 32.112 evrov, pomeni, da je dolžna plačati še 56.823 evrov.