Prišel na kosilo in dobil nož v trebuh

Na deželnem sodišču v prestolnici avstrijske Koroške se je končalo sojenje zaradi dogodka sredi avgusta lani v gostinskem lokalu ob Klopinjskem jezeru na jugu avstrijske Koroške oziroma pred njim. Vsi vpleteni so bili Slovenci. Takrat smo poročali, da je družina 35-letnega Dravograjčana prišla v lokal, katerega najemnik je 61-letnik iz gorenjskega konca. Prišlo je do spora, v katerem je slednji zabodel Dravograjčana s kuhinjskim nožem. Korošec je tako družinski izlet zaključil na urgenci, Gorenjec Senija Zenunović pa je pristal v priporu.

Na sojenju zoper gostilničarja se navzoče priče niso ravno zedinile okoli dogodkov, ki so se začeli z družinskim izletom: na tega je Dravograjčan prišel z leto dni mlajšo partnerico, novorojeno hčerko in enoletnim sinom ter babico in njenim spremljevalcem. V lokal so prišli kot gosti ter naročili, nato se je dogajanje stopnjevalo: Zenunovića sta (po navedbah njegovega sina, ki je z nami govoril po dogodku) vznejevoljila babica in vnuček, ki sta se sprehajala po terasi, medtem ko so raztovarjali pijačo iz vozila, parkiranega na cesti. Z Dravograjčanom sta se sporekla, gosti naj bi zapustili lokal.

Takoj so ga operirali

Nato je prišlo do fizičnega stika Dravograjčana s sinom gostinca, ki je za Novice konflikt opisal tako: »Je manjši od mene, ampak dvakrat širši, nabit. V eni roki je držal sina, z drugo me je prijel za vrat, zabil v zid in začel dušiti.« Ko je Dravograjčan že zapustil lokal, pa je po obtožbi državnega odvetnika Juliusa Heidingerja za njim pritekel 61-letni gostilničar z velikim nožem za meso, rezilo je bilo dolgo 20 centimetrov. Sin je o poškodbi Dravograjčana dejal: »Meni je rana bila na videz površinska, ampak nisem zdravnik. Če bi bila globoka, bi teklo iz njega.«

Šele na sojenju je Heidinger predstavil poškodbo: gostinec je v svojega gosta nož zarinil tako silovito, da mu je prerezal trebušne mišice, poškodoval jetra in žile. Tako naj bi zabodeni preživel le zaradi hitre prve pomoči in takojšnje nujne operacije, je navajalo tožilstvo. Slednje je poudarilo še, da je bil Dravograjčan smrtno nevarno zaboden šele, ko je poprejšnje prerivanje že minilo, zaradi česar se je obtožba glasila za poskus umora.

Povsem nasprotno pa je Zenunovićev odvetnik trdil, da je obtoženi ravnal v silobranu, saj da je le hotel rešiti sina pred davljenjem mišičastega Dravograjčana: »Da je v očetu nekaj počilo in si je dejal, da mu mora pomagati – to je življenjsko.« Zagovornik je še poudaril, da gostilničar ni želel ubiti gosta lokala. Ko pa se je med sojenjem gostilničar branil, da ni zabodel Dravograjčana z vso silo, mu jih je napel državni odvetnik in ga opozoril na hude poškodbe: »To se ne sklada.« Njegove besede je potrdil sodni izvedenec: »Da prodremo skozi kožo in mišice, je potreben silovit rez.«

Porotniki so po dve uri in pol dolgem zasedanju prišli do enotne sodbe: Zenunovića so spoznali za krivega napada, a »v splošno razumljivem močnem čustvenem vzgibu«, kot opredeljujejo uboj na mah. Za tovrsten poskus je zagrožena kazen do deset let odvzema prostosti, njemu so prisodili sedem let zaporne kazni. Odvetnik gostilničarja je povedal, da bodo premislili o pritožbi, tako da sodba še ni pravnomočna.