SOJENJE
Priznanja ne sprejmejo
Ivo Gulić ter Gašper in Martin Odlazek podpisali sporazume, a tudi ugovarjali zoper obtožnico.
Odpri galerijo
Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je nadaljeval predobravnavni narok zoper Iva Gulića ter Gašperja in Martina Odlazka, ki so prvič na zatožno klop sedli 22. aprila letos. Ker je medijski tajkun Martin Odlazek na prvem naroku podal zahtevo za izločitev sodnice, ki jo je predsednik okrožnega sodišča pozneje zavrgel, se predobravnavani narok takrat ni odvil do konca. Tožilstvo jim očita zlorabo položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, grozi jim do pet let zapora. Očitki iz obtožnice javnosti še niso bili predstavljeni.
Predsednica senata Vladislava Lunder je obdolžence zaradi premajhne sodne dvorane vabila posamezno, a nikogar od trojice na sodišče ni bilo. Na koncu je bil nadaljevani predobravnavni narok izpeljan posebej za Gulića in nato skupaj za oba Odlazkova, saj sta bila po pomoti vabljena ob isti uri. So pa vsi trije po svojih zagovornikih ugovarjali zoper obtožnico, kar pomeni, da krivde ne priznajo.
Tako je prišlo do nenavadne situacije, ko so obdolženci ugovarjali zoper obtožnico, hkrati pa so že pred prvim narokom vsi trije s tožilstvom podpisali sporazum o priznanju krivde. Kot je pojasnila sodnica, se obdolženi po podpisu sporazuma o priznanju krivde niso izrekli še neposredno pred predsednico senata, saj je takoj za tem Martin Odlazek predlagal njeno izločitev. Ker pa jih včeraj ni bilo na sodišče, je sporazume zavrnila. Pri tem se je sklicevala na sodbo vrhovnega sodišča iz leta 2015, s katero so vrhovni sodniki sklenili, da bi moral obdolženi krivdo priznati tudi pred sodnikom.
Ker je sporazume o priznanju krivde zavrnila, je tudi že napovedala, da bo predsedniku sodišča predlagala svojo izločitev. S tem je želela končati narok, a sta zagovornika vztrajala, da bosta že na tem naroku predlagala dokazne predloge. Tako je zagovornik Martina Odlazka Matej Pečenko predlagal neposredno zaslišanje Andreja Semena in Antona Modica, prvega kot prokurista in drugega kot do leta 2012 direktorja družbe Set, »ki naj bi povedala, da je Martin Odlazek nastopal zgolj kot lastnik družbe in ne kot nekdo, ki naj bi imel zvezo z operativnim poslovanjem družbe«.
Sodišču je posredoval tudi izpiske posojil Martina Odlazka sinu Gašperju v letu 2012 v skupni višini dobrih 42.600 evrov, kar naj bi bil dokaz, da je šlo le za vračilo sposojenega denarja, pa tudi izpis prometa družbe Set z vseh njenih bančnih računov od 1. aprila 2012 pa do stečaja družbe 22. maja 2017. Zagovornik Gašperja Odlazka Primož Barbič se je s kolegom glede dokazov strinjal, v spis pa vložil še izpiske iz SKB banke, ki naj bi dokazovali, da je v spornem obdobju Gašper Odlazek razpolagal z veliko količino gotovine, skupno 87.500 evri.
Predsednica senata Vladislava Lunder je obdolžence zaradi premajhne sodne dvorane vabila posamezno, a nikogar od trojice na sodišče ni bilo. Na koncu je bil nadaljevani predobravnavni narok izpeljan posebej za Gulića in nato skupaj za oba Odlazkova, saj sta bila po pomoti vabljena ob isti uri. So pa vsi trije po svojih zagovornikih ugovarjali zoper obtožnico, kar pomeni, da krivde ne priznajo.
Leta 2015 so vrhovni sodniki sklenili, da morajo obdolženi krivdo priznati tudi pred sodnikom.
Tako je prišlo do nenavadne situacije, ko so obdolženci ugovarjali zoper obtožnico, hkrati pa so že pred prvim narokom vsi trije s tožilstvom podpisali sporazum o priznanju krivde. Kot je pojasnila sodnica, se obdolženi po podpisu sporazuma o priznanju krivde niso izrekli še neposredno pred predsednico senata, saj je takoj za tem Martin Odlazek predlagal njeno izločitev. Ker pa jih včeraj ni bilo na sodišče, je sporazume zavrnila. Pri tem se je sklicevala na sodbo vrhovnega sodišča iz leta 2015, s katero so vrhovni sodniki sklenili, da bi moral obdolženi krivdo priznati tudi pred sodnikom.
Posojila in vračila
Ker je sporazume o priznanju krivde zavrnila, je tudi že napovedala, da bo predsedniku sodišča predlagala svojo izločitev. S tem je želela končati narok, a sta zagovornika vztrajala, da bosta že na tem naroku predlagala dokazne predloge. Tako je zagovornik Martina Odlazka Matej Pečenko predlagal neposredno zaslišanje Andreja Semena in Antona Modica, prvega kot prokurista in drugega kot do leta 2012 direktorja družbe Set, »ki naj bi povedala, da je Martin Odlazek nastopal zgolj kot lastnik družbe in ne kot nekdo, ki naj bi imel zvezo z operativnim poslovanjem družbe«.
Sodišču je posredoval tudi izpiske posojil Martina Odlazka sinu Gašperju v letu 2012 v skupni višini dobrih 42.600 evrov, kar naj bi bil dokaz, da je šlo le za vračilo sposojenega denarja, pa tudi izpis prometa družbe Set z vseh njenih bančnih računov od 1. aprila 2012 pa do stečaja družbe 22. maja 2017. Zagovornik Gašperja Odlazka Primož Barbič se je s kolegom glede dokazov strinjal, v spis pa vložil še izpiske iz SKB banke, ki naj bi dokazovali, da je v spornem obdobju Gašper Odlazek razpolagal z veliko količino gotovine, skupno 87.500 evri.
Poleg tega je Barbič sodnici očital kršitev pravice do obrambe, ker je obdolžence vabila ob različnih urah. Kot je pojasnil, je za Gašperja Odlazka »pomembno vsako ravnanje soobdolženih in želi biti z njimi seznanjen, še preden je postavljen pred dejstvo, da se izjasnjuje na predobravnavnem naroku«. Kdo bo torej sedel za krmilo sodnega postopka zoper trojico in kdaj se bo sojenje nadaljevalo, ni znano.