Prodajalka od delodajalca iztožila odškodnino

Delovna miza, naložena z lončnicami, se je pod težo podrla in padla trgovki na gleženj. Njena sodelavka ji je instinktivno priskočila na pomoč in si dodatno poškodovala ramo (ponovno pretrganje tetive, ki je bila poškodovana v prometni nesreči konec decembra 2015), zaradi česar je znova morala na operacijo. Od delodajalca oziroma njegove zavarovalnice je zahtevala odškodnino in jo tudi dobila.

Sodišče je pravnomočno razsodilo, da je zavarovalnica dolžna prodajalki plačati 8501 evro z zakonskimi zamudnimi obrestmi od januarja 2018 in ji vrniti 682 evrov pravdnih stroškov, na račun službe za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani pa plačati stroške postopka tožnice 183 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Delodajalec zaposlenim namreč ni priskrbel ustreznih materialnih sredstev za delo, torej miz, ki se pod težo nanje zloženih rastlin ne zrušijo.

Zavarovalnica je sodbo izpodbijala na višjem sodišču v delu, v katerem ji je sodišče naložilo plačilo 5319 evrov za poškodbo pri delu. Trdi, da se ženska ni poškodovala 8. marca 2017, ampak (verjetno) že 2. marca tega leta, prav tako v službi, ko naj bi premaknila klop in je zaradi tega obiskala osebnega zdravnika. Trdila je tudi, da se je trgovka zavedala, da ne sme dvigovati težjih bremen, v želji pomagati sodelavki pa se je pretirano izpostavila nevarnosti in utrpela poškodbo, a posledice njenega nepremišljenega ravnanja ne morejo iti v breme zavarovalnice.



Tožnica je sicer od zavarovalnice uveljavljala odškodnino za škodo iz dveh dogodkov; za škodo v prometni nezgodi 28. decembra 2015 ji je sodišče prve stopnje poleg že izplačane akontacije odškodnine pravnomočno prisodilo za nepremoženjsko škodo še 3182 evrov. Za zavarovalnico je bila sporna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi nezgode pri delu 8. marca 2017 v prodajnih prostorih delodajalca.

A je sodišče ugotovilo, da se je zgodilo tako, kot sta izpovedovali tožnica in njena sodelavka. Ob koncu delovnega časa sta pokrivali rastline, da bi jih zaščitili pred zmrzaljo. Lončnice so bile zložene na delovnih mizah, pri čemer se je ena od njih zrušila in sodelavki padla na gleženj, ker so jo njeni sodelavci pred tem preveč obložili z različnimi rastlinami, česar pa tožnica ni vedela, ugotavlja sodišče.

Tožnica je zaradi šoka in strahu, ker je njena sodelavka zaradi bolečin kričala, poskušala pomagati z dvigom težke mize. »Pri tem je ravnala instinktivno in niti pomislila ni na morebitne posledice, čeprav zaradi prejšnje poškodbe rame takšnih bremen ne bi smela dvigovati. V takšni situaciji zato tožnici ni mogoče očitati sokrivde in je obremeniti z deljeno odgovornostjo,« poudarja sodišče. Miza, namenjena zlaganju lončnic, bi morala namreč zdržati ne le običajne, ampak tudi večjo težo, in se tudi v primeru večje obremenitve ne bi smela zrušiti. Višina odškodnine je zato tudi po mnenju višjega sodišča primerna.