Po uboju matere Terezije in psičke Kali: še enkrat ga bo pregledal psihiater

Ko je sodni izvedenec za psihiatrijo Matej Kravos 21. oktobra lani pregledal Darka Terbočo iz Dolenje vasi na Ribniškem, je sklenil, da bi bil zanj najprimernejši ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v ustanovi.
Terboča je namreč, kot mu očita tožilstvo, le nekaj dni prej v domači hiši neprišteven z ostrim predmetom dvakrat v vrat zabodel mater Terezijo, ki je zaradi posledic umrla.
Brez razloga pa nato 12-letni psički Kali prerezal vrat, da je poginila.
S tem je izpolnil znake kaznivih dejanj uboja in mučenja živali, a tožilstvo zanj ni vložilo obtožnice, saj naj bi dejanje storil v času, ko zaradi svoje paranoidne shizofrenije ni razumel pomena svojega dejanja oziroma svojega ravnanja ni mogel imeti v oblasti.
Imel je namreč blodnje, saj je bil prepričan, tako izvedenec, da ga zasledujejo, nadzirajo, da ga hočejo ubiti in da ima nadnaravne danosti: »Ob tem je imel prisluhe, ko je slišal glasove, ki jih ni, v vsebino teh glasov je verjel in se vedel v skladu z vsebino teh glasov, ki so mu ukazovali, kaj mora početi.«
Zanj idealna depo terapija
Kravos ga je danes na sodišču, ko je podrobneje predstavil svoje ugotovitve iz izvedenskega mnenja, še enkrat srečal. Na hitro je ocenil, da mu predpisane terapije na forenzičnem oddelku UKC Maribor, kjer biva že pet mesecev, pomagajo oziroma da »ima večino simptomov pod nadzorom«.
Zato bi bila zdaj, kot je nadaljeval, bistvena rehabilitacija, kako naj se z vsem skupaj spopada. Idealna bi bila tako imenovana depo terapija, kar pomeni, da bi mu v telo injicirali zdravila. Na tak način lažje zagotavljajo nadzor nad tem, ali se tovrstni bolniki na prostosti držijo navodil glede jemanja predpisane terapije.
Nadaljeval je, da je treba hkrati velik poudarek dati tudi na to, da se jih pripravi na življenje zunaj bolnišnice. »Tudi zdravila niso vsemogočna in tu je zdaj ta psihološki dejavnik. Se naučiti živeti s svojo duševno motnjo in kako se vključevati v socialno okolje,« je razložil.
»Pa znajo zaznati, da se jim bliža neko poslabšanje?,« ga je nato vprašala ljubljanska okrožna sodnica Eva Senica Visočnik. »To pa je zmeraj kot hoja po robu. Zazna, da se nekaj dogaja, je pa vprašanje, ali prepozna, da je to začetek nove faze," je odgovoril Kravos in še, da je tudi za to pomembno ambulantno vodenje.
Bolje, da ne bi živel sam
Za Terbočo bi bilo dobro tudi, tako izvedenec, da ne bi živel sam, pa tudi ne v istih prostorih, kjer se je med 19. uro 1. oktobra lani in 11. uro naslednjega dne zgodila tragedija. Že vsaka malenkost bi ga namreč lahko spominjala na tisti čas. »On je živel z mamo, ona je bila steber. Zdaj pa bo sam. Ta del bo kritičen,« je izvedenec ocenil v preiskavi. Takrat je opozoril tudi na problem »rigidne zakonodaje« ter »da nismo uspešni pri prehodu iz bolnišničnega zdravljenja v domače okolje«.
Terbočeva zagovornica Mateja Gregorčič je predlagala, da izvedenec zdaj še enkrat pregleda 48-letnika ter poda mnenje o tem, koliko je bilo zdravljenje od 21. oktobra lani pa do danes že uspešno ter kakšna je njegova nadaljnja prognoza. Petčlanski sodni senat se je po krajšem posvetu s tem strinjal.