Razen enega vsi priznali krivdo. Dragan Tošić: Dovolj je bilo
V zadevi Balkanski bojevnik so včeraj z izjemo enega obtoženca krivdo priznali tudi drugi vpleteni. Tožilstvo za vse predlaga kazen v višini že prestanih kazni v zaporu oziroma priporu. »Bolje vrabec v roki kot golob na strehi,« je razplet sojenja in kompromis s tožilstvom komentiral zagovornik Tošića Janez Koščak. »Nekatere odločitve sodišča v tem postopku niso dajale zaupanja ne obdolžencem ne obrambi, očitno pa tudi tožilstvu ne, da bo ta zadeva prišla do nekega vzdržnega konca,« je dejal.
»Moja stranka je od tega procesa utrujena, to namreč traja že trinajst let in temu ni videti konca,« je dejal tudi odvetnik drugoobtoženega Dragana Bjelkaša Saša Ravnik. Dodal je, da priznanja krivde stranki ni svetoval, glede tega se je odločila sama. »Predlagali smo kazni v višini že prestanih zapornih kazni in obdolženi so to sprejeli,« je dejala tožilka Blanka Žgajnar. Tožilka Mateja Gončič pa jo je dopolnila, da je ključni faktor pri višini kazni priznanje vseh obdolžencev.
Za obtoženega Anesa Selmana, ki še ni prestajal zaporne kazni, saj je pobegnil pred roko pravice, je tožilstvo predlagalo triletno zaporno kazen na odprtem oddelku in denarno kazen v višini 70.000 evrov. V to je privolil, je po obravnavi dejala Gončinova. Zagovornik Tošića se je zaradi korektnega predloga tožilstva končni besedi odpovedal, zagovorniki preostalih pa so v njej predvsem pozvali, naj sodni senat njihove stranke oprosti stroškov postopka, saj bi naložitev teh hudo ogrozilo njihovo preživljanje. Krivde sicer ni priznal Đemajli Mandžuka, glede katerega je sodni senat odločil, da se iz konkretnega postopka izloči.
Tošić sedel slabih 7 let
Spomnimo: z besedami, da je bilo dovolj, sta na ljubljanskem okrožnem sodišču pred dnevi glavna obtoženca v zadevi Balkanski bojevnik Dragan Tošić in Jakob Remškar nepričakovano priznala krivdo za očitana jima kazniva dejanja. To se je zgodilo po 13 letih od spektakularnih aretacij in po več različnih odločitvah sodišč, ali so bili obtoženi nekoč res eni največjih igralcev pri nezakonitih poslih s kokainom v Sloveniji.
Specializirana državna tožilka Mateja Gončin takrat dogajanja na sodišču ni želela podrobneje komentirati, ker so se, dokler ne bodo dorečene prav vse podrobnosti, tako dogovorili z obrambo. Za njeno tožilsko kolegico Blanko Žgajnar priznanji sicer nista bili presenečenje, saj je tožilska ponudba že več mesecev visela v zraku. Tožilstvo je obtoženima v zameno za priznanje krivde ponudilo prav tolikšno višino zaporne kazni, kolikor sta je doslej že odsedela, Tošić okoli šest let in osem mesecev, Remškar pa le nekaj mesecev manj.
Vpletenim v zadevo Balkanski bojevnik so organi pregona očitali, da naj bi na veliko trgovali s kokainom in organizirali prevoze te droge iz Južne Amerike, predvsem Urugvaja. Drogo naj bi tudi skozi Republiko Južno Afriko tihotapili v Slovenijo in nato Italijo, poleg tega naj bi bili povezani s srbskim narkokraljem Darkom Šarićem. Vodja slovenskega kraka velezdružbe naj bi bil ljubljanski gostinec Tošić. Val aretacij je potekal leta 2010. Na prvem sojenju je bila zaradi izločitve dokazov večina od 17 bojevnikov spoznana za nedolžne, to sodbo iz leta 2012 je razveljavilo višje sodišče.
Marca 2018 je ljubljanska okrožna sodnica Andreja Sedej Grčar razglasila prvostopenjsko sodbo v drugem sojenju. Najvišje zaporne kazni je izrekla prvoobtoženemu Tošiću in soobtoženima Draganu Beljkašu ter Jakobu Remškarju. Prva dva sta dobila po 16 let in pol zapora, Remškar pa 11 let in pol. Na prvostopenjsko sodbo so se od 13 obsojenih vsebinsko pritožili štirje, med njimi Tošić oziroma njegov odvetnik Koščak iz odvetniške družbe Čeferin.
S tožilstvom se je pogodil tudi Anes Selman, ki je pobegnil pred roko pravice.
Julija 2019 so višji sodniki Tošiću kazen znižali na 15 let zapora, Bjelkašu na 14 let, Remškarju pa na deset. Znižali so jo tudi Mirzetu Luceviću, na pet let zapora (s šestih let in pol), Suzani Remškar pa na leto (s 13 mesecev). Kazen so znižali tudi Marku Bubliću, v enem delu so zanj zavrnili obtožbo.
Zoper dvanajsterico ne bi smeli uporabiti dela dokazov, ki so bili pridobljeni
v Italiji, dela tistih iz Srbije in nekaterih
iz Slovenije.
Nato pa je novembra 2021 vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. Obtoženi so pred petčlanski senat, ki mu predseduje ljubljanska okrožna sodnica Marjeta Dvornik, prvič stopili šele konec novembra lani. Od takrat so se vse vpletene strani med drugim ukvarjale tudi s tem, ali bi moralo sodišče iz obsežnega sodnega spisa (sestavljen je namreč iz kar 28.000 listovnih številk) izločiti nekatere dokaze, in če, katere. Odločitev o tem je Dvornikova sporočila 5. januarja. Zoper dvanajsterico tako v nadaljevanju sojenja ne bi smeli uporabiti dela dokazov, ki so bili pridobljeni v Italiji, dela tistih iz Srbije in nekaterih iz Slovenije.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
