IZPLAČILO DODATKA
Razrešili so jo nezakonito
UKC mora Bojani Žvan izplačati položajni dodatek za nazaj.
Odpri galerijo
S položaja predstojnice oddelka, kjer je bil zaposlen tudi zdravnik Ivan Radan, so jo razrešili po izbruhu afere s kalijem.
FOTO: Dejan Javornik
LJUBLJANA – Razrešitev predstojnice oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na ljubljanski nevrološki kliniki Bojane Žvan po izbruhu tako imenovane afere s kalijem, ki jo je sprožil zdravnik Ivan Radan, je bila nezakonita. Tako je presodilo ljubljansko delovno in socialno sodišče in v ponovljenem sojenju ugodilo zahtevkom Žvanove ter UKC Ljubljana naložilo, da ji mora za določeno obdobje obračunati premalo izplačani položajni dodatek z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vrniti ji mora tudi dobrih štiri tisoč evrov stroškov postopka.
Bil je 16. december 2014. Ob 13. uri je na nevrološki kliniki umrl pacient, zdravnik Ivan Radan pa je specializantki zaupal, da mu je vbrizgal kalij. Žvanovo so v ljubljanskem kliničnem centru po izbruhu afere s kalijem razrešili z mesta predstojnice oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo kot objektivno odgovorno. Razrešitev je izpodbijala na delovnem sodišču in tožbo zoper ljubljanski klinični center pravnomočno izgubila, a so ji decembra 2018 prisluhnili vrhovni sodniki.
Vrhovno sodišče je v večjem delu ugodilo reviziji Žvanove, pravnomočno zavrnilno sodbo je razveljavilo in zadevo z napotki vrnilo v nov postopek. Delovno in socialno sodišče je zato znova odločalo o tem, ali je bila njena razrešitev zakonita ali ne. Tokrat je presodilo v prid zdravnici in ugotovilo, da za njeno predčasno razrešitev ni bilo s pogodbo dogovorjenih razlogov. »V konkretnem primeru ni bil podan kateri od razlogov, po katerih je lahko razrešen direktor v skladu z zakonom o zavodih,« je sklenilo sodišče.
Očitki nasprotne strani, češ da Žvanova v organizacijski enoti ni imela ustreznega nadzora oziroma je bila v zvezi s tem pasivna – kar naj bi eskaliralo do afere kalij –, v dokaznem postopku niso bili dokazani. Takratni strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker in takratni strokovni direktor nevrološke klinike David B. Vodušek, ki ju je sodišče zaslišalo kot priči, sta ji namreč očitala nekaj drugega, kot je zapisano v predlogu za njeno razrešitev in pozneje v razrešitvi, in sicer da je izgubila zaupanje vodstva.
Sodišče se je zato pridružilo stališču Žvanove, da UKC Ljubljana ni na predpisan način ugotovil nobenih nepravilnosti na njen račun: »Namesto da bi poiskali globlje vzroke za zaplet, so na pamet in brez predpisane analize sprejeli kolektivne ukrepe, med njimi razrešitev predstojnice, ne da bi vedeli, kakšen cilj bodo z njim dosegli,« je jasno sodišče.
Ker po ugotovitvah sodišča niso obstajali razlogi za predčasno razrešitev s funkcije predstojnice oddelka, je bila Žvanova prikrajšana pri položajnem dodatku za čas od 20. februarja do 18. junija 2015 oziroma od 19. junija 2015 do 30. aprila 2017, kar ji mora UKC izplačati z obrestmi. Pod pogojem, seveda, da bo sodba pravnomočna. Radan, zaradi katerega je morala Žvanova oditi, je bil v kazenskem postopku oproščen, a se je na odločitev pritožilo tako tožilstvo kot Radanovi zagovorniki. Sodba še ni pravnomočna oziroma je v odločanju na višjem sodišču.
V konkretnem primeru ni bil podan kateri od razlogov, po katerih je lahko razrešen direktor v skladu z zakonom o zavodih.
Bil je 16. december 2014. Ob 13. uri je na nevrološki kliniki umrl pacient, zdravnik Ivan Radan pa je specializantki zaupal, da mu je vbrizgal kalij. Žvanovo so v ljubljanskem kliničnem centru po izbruhu afere s kalijem razrešili z mesta predstojnice oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo kot objektivno odgovorno. Razrešitev je izpodbijala na delovnem sodišču in tožbo zoper ljubljanski klinični center pravnomočno izgubila, a so ji decembra 2018 prisluhnili vrhovni sodniki.
Vrhovno sodišče je v večjem delu ugodilo reviziji Žvanove, pravnomočno zavrnilno sodbo je razveljavilo in zadevo z napotki vrnilo v nov postopek. Delovno in socialno sodišče je zato znova odločalo o tem, ali je bila njena razrešitev zakonita ali ne. Tokrat je presodilo v prid zdravnici in ugotovilo, da za njeno predčasno razrešitev ni bilo s pogodbo dogovorjenih razlogov. »V konkretnem primeru ni bil podan kateri od razlogov, po katerih je lahko razrešen direktor v skladu z zakonom o zavodih,« je sklenilo sodišče.
Ivan Radan je bil v kazenskem postopku oproščen. FOTO: Leon Vidic
Očitki nasprotne strani, češ da Žvanova v organizacijski enoti ni imela ustreznega nadzora oziroma je bila v zvezi s tem pasivna – kar naj bi eskaliralo do afere kalij –, v dokaznem postopku niso bili dokazani. Takratni strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker in takratni strokovni direktor nevrološke klinike David B. Vodušek, ki ju je sodišče zaslišalo kot priči, sta ji namreč očitala nekaj drugega, kot je zapisano v predlogu za njeno razrešitev in pozneje v razrešitvi, in sicer da je izgubila zaupanje vodstva.
Sodišče se je zato pridružilo stališču Žvanove, da UKC Ljubljana ni na predpisan način ugotovil nobenih nepravilnosti na njen račun: »Namesto da bi poiskali globlje vzroke za zaplet, so na pamet in brez predpisane analize sprejeli kolektivne ukrepe, med njimi razrešitev predstojnice, ne da bi vedeli, kakšen cilj bodo z njim dosegli,« je jasno sodišče.
Ker po ugotovitvah sodišča niso obstajali razlogi za predčasno razrešitev s funkcije predstojnice oddelka, je bila Žvanova prikrajšana pri položajnem dodatku za čas od 20. februarja do 18. junija 2015 oziroma od 19. junija 2015 do 30. aprila 2017, kar ji mora UKC izplačati z obrestmi. Pod pogojem, seveda, da bo sodba pravnomočna. Radan, zaradi katerega je morala Žvanova oditi, je bil v kazenskem postopku oproščen, a se je na odločitev pritožilo tako tožilstvo kot Radanovi zagovorniki. Sodba še ni pravnomočna oziroma je v odločanju na višjem sodišču.
