Rešitelj bolnikov ali kriminalec?

Jaka Bitenc, eden najbolj glasnih borcev za legalizacijo konoplje, je še vedno v hišnem priporu. Pravi, da jo goji, ker si z njo pomaga pri lajšanju težav, ki jih ima zaradi sladkorne bolezni. S konopljo je pomagal tudi drugim. Menda brezplačno, ker je pridelal nekaj presežka in je zato imel tudi smole več, kot je je potreboval sam.

Pri nas je gojenje konoplje brez dovoljenj prepovedano, torej kaznivo dejanje, saj je po enotni konvenciji o mamilih iz leta 1961 rastlina uvrščena v prvo, najnevarnejšo skupino prepovedanih drog, čeprav je vse več znanstveno podprtih dokazov, da lahko tudi zdravi. »Moje mnenje, ki temelji na osnovi tuje literature in raziskav, je, da je konoplja bolnikom lahko v pomoč. Tako je dokazano, da pomaga pri kroničnih bolečinah, prav tako zelo učinkovito lajša stranske učinke kemoterapije in zmanjša okorelost mišic pri multipli sklerozi. Dokazi govorijo, da lahko pomaga pri tesnobi, nespečnosti in drugih boleznih,« je na novomeškem sodišču dejal doktor medicine Dušan Nolimal z Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja, ki je eden naših največjih poznavalcev konoplje in si že leta prizadeva za zakonsko ureditev uporabe te prepovedane rastline.

Ko je še študiral na medicinski fakulteti, so bodoče zdravnike učili o konoplji, a le o negativnih učinkih. Ko so se konec 80. let začela pojavljati aktivistična gibanja bolnikov, ki so se zdravili s konopljo, so tudi znanstveniki odkrivali pozitivne učinke, a to znanje ni prišlo na fakultete. Največje žrtve neurejenega področja zdravljenja s konopljo so bolniki, ki morajo iskati zdravila na črnem trgu.

Konoplja – rešilna bilka

»Ljudje v želji, da bi se pozdravili, iščejo različne rešitve, in ker zdravniki konoplje ne predpisujejo, se bolniki znajdejo po svoje. Tako dobijo izdelke na črnem trgu in se izpostavljajo kriminalizaciji. Nekateri jih naročajo po internetu, drugi jih dobijo iz držav, kjer so takšni preparati dovoljeni, na primer iz Nizozemske, Avstrije, Češke, Hrvaške, spet nekateri konopljo gojijo sami in izdelujejo smolo, če pa imajo viške, pomagajo tudi drugim bolnikom. Za to uradna medicina ve, a ti ljudje v bistvu pomagajo zapolniti vrzel, ki je država še ni uredila. Sam podpiram razvoj tovrstnega zdravljenja, ki pa ga je treba strokovno urediti, kar pomeni, da k temu pristopijo farmacevti, hkrati pa sta nujna zakonska regulacija in nadzor. Konoplja ima pozitivne učinke, a pogoj je znanje tako o samih odmerkih kot vrsti konoplje oziroma o vsebnosti kanabinoidov,« je izpostavil Nolimal in dodal, da se nanj vsak dan obračajo bolniki, ki iščejo dodatne možnosti zdravljenja, in jim v primeru, da se odločijo za zdravljenje s konopljo, vedno zabiča, da ne smejo odstopiti od konvencionalnega zdravljenja, ki ga predpiše zdravnik, torej je lahko zdravljenje s konopljo le dopolnilno ob preostalih terapijah in zdravilih.

»Konoplja ni enostavna rastlina, ima več kot tisoč različnih sestavih, a le sto je raziskanih. V zdravstvu se je najbolj bojimo zaradi THC, saj pri ranljivih skupinah povzroča zdravstveno škodo, gre za psihične bolnike in otroke,« je opozoril Nolimal, ki vsak dan posluša bolnike, ki mu pripovedujejo o pozitivnih izkušnjah zdravljenja s konopljo, a hkrati doda, da vse tovrstne zgodbe nimajo srečnega konca.

Dva postopka združili

Sojenje Jaki Bitencu se bliža koncu. Sodijo mu zaradi dveh zadev. Najprej zaradi 221 rastlin, ki so pred dobrimi tremi leti rasle pri njegovem vikendu v bližini Uršnih sel na Dolenjskem. Oktobra lani pa so policisti in kriminalisti med dvema hišnima preiskavama našli prirejene prostore za gojenje konoplje, več rastlin, zasegli so 477 injekcijskih brizg, v katerih je bilo skupaj 1931 ml konopljine smole, konopljin jantar ali hašiševo olje. Bitencu, ki je sicer brez redne zaposlitve, so zasegli tudi 10.000 evrov gotovine. Je pa na prejšnjem sojenju pričalo 7 oseb, te so povedale, kako jim je konoplja rešila življenje.