LAŽNI KLIC NA POMOČ
Roman mora v zapor, ker je lagal reševalcem (FOTO)
Roman Brezar si je izmislil, da je brat zabodel mamo in njega. To ni bil njegov prvi lažni klic na 112.
Odpri galerijo
»Na pomoč! Potrebujemo zdravnika! Brat je z nožem zabodel mamo in mene! Vse je krvavo!« tako nekako se je v telefon 20. februarja lani nekaj pred polnočjo drl Roman Brezar iz novomeškega romskega naselja Šmihel, ko je klical številko 112.
Seveda je povedal, kdo je in od kod kliče, in ker je šlo po njegovem opisu zares, so se odzvali tudi reševalci. Ker so slednji vajeni vsega hudega, ko gredo k Romom, tudi tega, da jih kdo napade ali kamenja, večkrat za pomoč pri posredovanju zaradi lastne varnosti prosijo policiste. Tudi v tem primeru so v naselje šli družno.
Zdravnica, ki je prav tako prišla na kraj prijave, je želela pomagati »ponesrečencu«, ki naj bi imel številne hude ureznine, a poškodb ni našla. »Roman je naš stalni gost. Še kako dobro ga poznam. Ničkolikokrat je že klical, velikokrat po nepotrebnem, in imeli smo že več nepotrebnih intervencij, ampak kdo bi se ukvarjal še s prijavami teh lažnih klicev in hodil po sodišču? Tako bi bili lahko ves čas tukaj,« je dejala zdravnica.
Sodnico okrajnega sodišča Novo mesto Andrejo Beg je sicer poskušal prepričati, da kaj takšnega ni še nikoli naredil, a kazenski list govori drugače – celo za isto dejanje je enkrat že bil obsojen, leta 2017 je namreč klical na pomoč, da je brat pretepel mamo, takrat je dobil pogojno kazen, ki pa je bila očitno brez učinka. Tudi zato je tožilka Andrejka Dvornik predlagala zapor; pol leta za zadnji lažni klic, pol leta pa zaradi preklica pogojne, kar bi po sodni matematiki zneslo 11 mesecev enotne kazni.
A pri izreku slednje je bila Begova še nekoliko bolj milostna; Brezar je bil obsojen na šest mesecev zapora zaradi dejanja izpred leta in pol, preklicala pa je tudi pogojno kazen, ki se je glasila na pol leta zapora v preizkusni dobi treh let. A enotna kazen je bila nižja od tožilkinega predloga: osem mesecev zapora.
»To, kar počnete, je zelo narobe. Ne le zato, ker skupina reševalcev k vam prileti zastonj, ampak tudi in predvsem zato, ker bi morda ravno v tistem trenutku kdo drug nujno potreboval pomoč, pa je ne bi dobil, ker reševalci ne bi bili na razpolago, saj bi po nepotrebnem odhiteli k vam. Upam, da bo zdaj kazen dosegla namen in boste v zaporu razmislili, da ne boste več klicali, če pomoči res ne potrebujete,« je Brezarju še požugala sodnica.
Seveda je povedal, kdo je in od kod kliče, in ker je šlo po njegovem opisu zares, so se odzvali tudi reševalci. Ker so slednji vajeni vsega hudega, ko gredo k Romom, tudi tega, da jih kdo napade ali kamenja, večkrat za pomoč pri posredovanju zaradi lastne varnosti prosijo policiste. Tudi v tem primeru so v naselje šli družno.
Zaklenila sta ga ven
Ekipa reševalcev je v spremstvu policije odhitela na pomoč dvema okrvavljenima, a bili so nemalo presenečeni, ko je bilo v naselju vse mirno; na dvorišču jih je pričakal Roman, ki mu na prvi pogled ni bilo nič, le vidno je bil okajen. Vrata hiše, kjer naj bi se zgodil zločin, sta odprla Boris in njegova mama, oba že na pogled cela in prav nič krvava. Mama je povedala, da je Roman razgrajal in sta ga sredi noči zaklenila ven. »Z njim se je dalo normalno pogovarjati, nič se ni opotekal, prav tako ni bila motena njegova zavest. Če bi ugotovili kaj takšnega, bi ga pregledali. Je pa imel močan zadah po alkoholu,« je na sodišču dejal eden od reševalcev.Zdravnica, ki je prav tako prišla na kraj prijave, je želela pomagati »ponesrečencu«, ki naj bi imel številne hude ureznine, a poškodb ni našla. »Roman je naš stalni gost. Še kako dobro ga poznam. Ničkolikokrat je že klical, velikokrat po nepotrebnem, in imeli smo že več nepotrebnih intervencij, ampak kdo bi se ukvarjal še s prijavami teh lažnih klicev in hodil po sodišču? Tako bi bili lahko ves čas tukaj,« je dejala zdravnica.
Prisilno so ga privedli
Roman je torej moral sesti na zatožno klop zaradi kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost, za kar je zagrožena kazen do treh let zapora. Na prvi poziv sodišča se ni odzval, zato je bila potrebna prisilna privedba. A 53-letnik se je čudil, čemu je sploh moral na sodišče. On je bil namreč pijan in sploh ne ve, kaj je počel! »Samo to se spomnim, da sem v trgovini kupil štiri litre vina in vse spil zvečer. Zato sem bil tako pijan, da ne vem, kaj sem naredil. Šele naslednjega dne mi je mama povedala, da sem klical reševalce. Če je treba, bom plačal,« se je poskušal izviti Brezar, ki je končal štiri razrede osnovne šole in dobiva 400 evrov socialne pomoči.Sodnico okrajnega sodišča Novo mesto Andrejo Beg je sicer poskušal prepričati, da kaj takšnega ni še nikoli naredil, a kazenski list govori drugače – celo za isto dejanje je enkrat že bil obsojen, leta 2017 je namreč klical na pomoč, da je brat pretepel mamo, takrat je dobil pogojno kazen, ki pa je bila očitno brez učinka. Tudi zato je tožilka Andrejka Dvornik predlagala zapor; pol leta za zadnji lažni klic, pol leta pa zaradi preklica pogojne, kar bi po sodni matematiki zneslo 11 mesecev enotne kazni.
8 mesecev bo v zaporu.
A pri izreku slednje je bila Begova še nekoliko bolj milostna; Brezar je bil obsojen na šest mesecev zapora zaradi dejanja izpred leta in pol, preklicala pa je tudi pogojno kazen, ki se je glasila na pol leta zapora v preizkusni dobi treh let. A enotna kazen je bila nižja od tožilkinega predloga: osem mesecev zapora.
»To, kar počnete, je zelo narobe. Ne le zato, ker skupina reševalcev k vam prileti zastonj, ampak tudi in predvsem zato, ker bi morda ravno v tistem trenutku kdo drug nujno potreboval pomoč, pa je ne bi dobil, ker reševalci ne bi bili na razpolago, saj bi po nepotrebnem odhiteli k vam. Upam, da bo zdaj kazen dosegla namen in boste v zaporu razmislili, da ne boste več klicali, če pomoči res ne potrebujete,« je Brezarju še požugala sodnica.