Roparja pregnala dimna zavesa

Dimna zavesa se je že večkrat izkazala za uspešen pripomoček v boju zoper roparje, deluje pa po preprostem principu, da česar ne vidiš, ne moreš ukrasti. Večkrat je preprečila rop v Zlatarni Menart v Ljubljani, kjer so imeli včasih razmeroma pogoste obiske oboroženih tatov.

Tako je bilo tudi pred petimi leti, ko sta 19. januarja 2015 ob 18.18 v prostore vstopila moška, ki sta imela obraza prekrita s šaloma, eden od njiju pa je v rokah držal pištolo. Preskočila sta prodajni pult, a ko sta hotela vstopiti v zaprt zadnji del zlatarne, ju je prek videonadzornega sistema opazil lastnik Aleksander Menart in sprožil dimno zaveso. Roparja sta jo praznih rok ucvrla iz lokala.
 

Izdal ga je DNK

Lastnik je seveda poklical policiste, ti so našli nekaj uporabnih sledi. Tako so na primer zavarovali tri sledi obuval, od teh dve na steklu prodajnega pulta. Zavarovali so tudi sled papilarnih linij, vendar se je izkazalo, da prstni odtis pripada lastniku. V zlatarni pa so našli žico, s katero sta roparja preprečila, da bi se vrata takoj zaprla za njima, rokavico in določene mikrosledi. Prav rokavica je za preiskovalce pomenila terno, saj je med tremi biološkimi sledmi v njej večinska pripadla nekomu, ki se je že znašel v bazi profilov DNK – srbskemu državljanu Milanu Stankoviću. Njegov profil je naši državi posredovala Danska, kjer je bil obsojen zaradi tihotapljenja droge, nato pa izgnan.


Stanković, čigar prejšnje ime je bilo Milan Trivić, živi v Srbiji, primerjava fotografij, ki sta jih posredovali Srbija in Danska, pa potrjuje, da gre za isto osebo. A Stanković, ki ima stalno prebivališče v Nišu, a tam ne stanuje, je za našo roko pravice postal nedosegljiv, ljubljansko okrožno sodišče pa je zdaj sklenilo, da bo zoper njega opravilo preiskavo. Zakon sicer pravi, da mora biti osumljenec pred uvedbo preiskave zaslišan, razen če je nedosegljiv, s preiskavo pa bi bilo nevarno odlašati, kar se je zgodilo prav v tem primeru. »Osumljeni je nedosegljiv, saj se po podatkih Interpola Beograd na edinem znanem naslovu prebivanja ne nahaja in ni znano, kje dejansko je,« je ob uvedbi preiskave opozorilo sodišče. To se tudi strinja, da ob vseh okoliščinah nedvomno obstaja utemeljen sum, da je dejanje z neugotovljenim pajdašem zagrešil prav Stanković.

Sodišče bo zdaj lahko zaslišalo oškodovance in druge priče pa tudi Stankovića, če jim bo do njega seveda uspelo priti, ter »ugotovilo druga morebitna dejstva in zbralo dokaze, ki bi lahko bili pomembni za razjasnitev dejanskega stanja«. Nato se bo tožilstvo odločilo, ali bo zoper Stankovića vložilo obtožbo oziroma bo odstopilo od pregona.