ROP
Roparju zlatarne nižja kazen
Višje sodišče Mariju Herakoviću vzelo pol leta aresta. Želi še na poligraf.
Odpri galerijo
Po sodbi novomeškega okrožnega sodišča, ki je 37-letnega Marija Herakovića z Rake januarja letos za 5 let in pol poslalo v zapor, je zdaj svojo odločitev sporočilo še višje sodišče, ki mu je znižalo kazen za pol leta. Sodišče prve stopnje dejstva, da sta zoper obtoženega v teku dva kazenska postopka, namreč ne bi smelo šteti kot oteževalne okoliščine. Sodba je tako poslala pravnomočna in zdaj Heraković, ki je bil ves čas sojenja v priporu, že prestaja zaporno kazen. A se s kaznijo ne strinja, zato je na vrhovno sodišče že romala zahteva za varstvo zakonitosti.
Rop zlatarne Bartol se je zgodil pred dobrim letom, 26. junija, sredi Šentjerneja. Bilo je sredi dopoldneva, ura je bila nekaj čez pol deseto: v prostore zlatarne je vstopil neznanec, z motoristično čelado na glavi, obraz pa je imel zakrit z vizirjem. V rokah, na katerih je imel tudi rokavice, je držal pištolo in jo takoj uperil v prodajalko.
Zahteval je, naj mu izroči denar in zlatnino, še prej pa je morala zakleniti vrata stavbe. Odnesel je 60 dekagramov zlatnine, katere tržna vrednost je bila 35.000 evrov, iz blagajne pa še 200 evrov. Ropar je nato z zunanje strani zaklenil vhodna vrata objekta in vzel ključe ter pobegnil. Še preden je zbežal, je prodajalki zabičal, da mora 10 minut stati čisto pri miru, a ta je takoj, ko je odšel, šla k oknu in začela klicati na pomoč. Bežečega je po naključju videl eden od zaposlenih v bližnji prodajalni, nekaj sekund sta si z razdalje 10 metrov celo zrla iz oči v oči, in prav njegova prepoznava je bila eden od bistvenih temeljev nadaljnje preiskave in tudi obsodbe.
Čeprav je Heraković ves čas vztrajal, da ni ropal on, pa je dokazni postopek na prvostopenjskem sodišču pokazal nasprotno, čeprav je imel sodnik Boris Kodrič precej dela z ugotavljanjem storilca. »Vsak dokaz zase morda ne bi obstal, a so se, ko smo šli čez vse, ti sestavili kot mozaik v celoto, pri čemer pa so pomembne podrobnosti,« je sodnik dejal ob izreku sodbe. Heraković je sicer ponudil alibi, v času ropa naj bi bil 25 kilometrov stran, a razčiščevanje alibija je njegove izjave precej omajalo. Je pa na sodišču dejal, da je za dokazovanje svoje nedolžnosti pripravljen sesti celo na poligraf.
Prodajalko po ropu zaklenil
Rop zlatarne Bartol se je zgodil pred dobrim letom, 26. junija, sredi Šentjerneja. Bilo je sredi dopoldneva, ura je bila nekaj čez pol deseto: v prostore zlatarne je vstopil neznanec, z motoristično čelado na glavi, obraz pa je imel zakrit z vizirjem. V rokah, na katerih je imel tudi rokavice, je držal pištolo in jo takoj uperil v prodajalko.
Zahteval je, naj mu izroči denar in zlatnino, še prej pa je morala zakleniti vrata stavbe. Odnesel je 60 dekagramov zlatnine, katere tržna vrednost je bila 35.000 evrov, iz blagajne pa še 200 evrov. Ropar je nato z zunanje strani zaklenil vhodna vrata objekta in vzel ključe ter pobegnil. Še preden je zbežal, je prodajalki zabičal, da mora 10 minut stati čisto pri miru, a ta je takoj, ko je odšel, šla k oknu in začela klicati na pomoč. Bežečega je po naključju videl eden od zaposlenih v bližnji prodajalni, nekaj sekund sta si z razdalje 10 metrov celo zrla iz oči v oči, in prav njegova prepoznava je bila eden od bistvenih temeljev nadaljnje preiskave in tudi obsodbe.
35
tisoč evrov je bila vrednost zlata.
tisoč evrov je bila vrednost zlata.
Čeprav je Heraković ves čas vztrajal, da ni ropal on, pa je dokazni postopek na prvostopenjskem sodišču pokazal nasprotno, čeprav je imel sodnik Boris Kodrič precej dela z ugotavljanjem storilca. »Vsak dokaz zase morda ne bi obstal, a so se, ko smo šli čez vse, ti sestavili kot mozaik v celoto, pri čemer pa so pomembne podrobnosti,« je sodnik dejal ob izreku sodbe. Heraković je sicer ponudil alibi, v času ropa naj bi bil 25 kilometrov stran, a razčiščevanje alibija je njegove izjave precej omajalo. Je pa na sodišču dejal, da je za dokazovanje svoje nedolžnosti pripravljen sesti celo na poligraf.